Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (1.767-1.791)


  1.      podpísati  in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í) 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati // tako izraziti, potrditi a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati ∙ ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo ◊ fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja podpísan -a -o: ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil ♪
  2.      podpísnica  -e ž (ȋ) ženska oblika od podpisnik: sporazum je obvezen za vse podpisnice; podpisnica resolucije / podpisnica v banki / države podpisnice ♪
  3.      podpisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih // tako izražati, potrjevati a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake ♪
  4.      podŕgniti  -em dov., tudi podrgníla (ŕ ȓ) 1. premakniti kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo: podrgniti s čevljem po tleh; podrgniti s krtačo; podrgniti se po glavi / žival se je podrgnila ob plot // z drgnjenjem očistiti, osnažiti; odrgniti: podrgni malo še tla; podrgni si čevlje 2. premikajoč se tesno dotakniti: pri obračanju je avto podrgnil ob ograjo; sveže popleskano je, pazite, da se ne podrgnete 3. s potegljaji po površini odstraniti: podrgni blato s podplatov; podrgniti drobtinice z mize / podrgniti na kup zdrgniti / podrgniti fižol v pehar 4. z drgnjenjem nanesti na površino: podrgniti ribe s česnom; podrgniti pred pečenjem meso s soljo ♪
  5.      podružábljati  -am nedov. (á) zastar. podružbljati: podružabljati kmetijsko proizvodnjo / podružabljati šolstvo ♪
  6.      podrúžničen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev ♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole ♪
  7.      podvíg  -a m (ȋ) 1. publ. pomembno, drzno dejanje, ravnanje: tak podvig je zelo tvegan; pripraviti skupen podvig; pionirski podvig / metalcu je uspel sijajen športni podvig; vesoljski podvig / iron. njegovi planinski podvigi so predvsem izleti na bližnje hribe // ekspr. dejanje, ravnanje sploh: ta podvig boš še obžaloval; privoščil si je nenavaden podvig / tatinski podvigi tatvine / znani so njegovi ljubezenski podvigi dogodivščine 2. knjiž., redko napredek, dvig: skrbeti za podvig znanosti in kulture ♪
  8.      podzglávje  -a s (ȃ) kar se da pod glavo: izbral si je odejo za podzglavje; trdo podzglavje / redko podzglavje je bilo mokro od solz blazina ♪
  9.      pogánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole ● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije ◊ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč pogánjati se 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice ♪
  10.      pognáti  -žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti 3. narediti, povzročiti a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic ● žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano pognáti se 1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati / pognati se v beg začeti bežati 2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil 3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti 4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo ● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se pognàl -ála -o: knjiž. iz tradicije pognala poezija pognán -a -o: pognan stroj; pognan od doma ♪
  11.      pogódba  -e ž (ọ̑) sporazum, soglasje glede kakih določil ali obveznosti: pogodba se izteče; razveljaviti, skleniti, spremeniti pogodbo; odstopiti od pogodbe; urejati zadeve s pogodbo; kršitev pogodbe; veljavnost pogodbe / avtorska pogodba; darilna pogodba; dolgoročna pogodba; ladjarska pogodba o najemu ladje za določen prevoz ali listina o tej pogodbi; čarter; meddržavna pogodba; ratificirati mirovno pogodbo; najemna pogodba; zunanjetrgovinska pogodba // listina o tem sporazumu: napisati, podpisati, prebrati pogodbo ◊ adm. delovna pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. kupoprodajna pogodba; filoz. družbena pogodba v idealistični filozofiji s katero se prenese suverenost posameznika na državo, ki jo predstavlja (absolutistični) vladar ali voljeni predstavnik ljudstva; fin. kreditna pogodba; jur. ovreči pogodbo; hranitvena pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo; kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; mandatna pogodba o opravljanju poslov za druge, naročilo; polit. avstrijska državna pogodba 1955. leta sklenjena pogodba o neodvisnosti in nevtralnosti Avstrije, katere 7. člen določa pravice slovenske manjšine v Avstriji; skleniti nenapadalno pogodbo; zgod. senžermenska pogodba 10. septembra 1919 sklenjena mirovna pogodba med zavezniki in Avstrijo ♪
  12.      pogòj  -ója tudi -ôja m (ȍ ọ́, ó) 1. kar se mora uresničiti, upoštevati, da se omogoči potek, uresničitev česa: biti pogoj za kaj; pogoj je izpolnjen; določiti, spremeniti pogoje; osnovni, prvi pogoj; pogoj za sprejem je dokončana srednja šola / izpitni pogoji; mirovni pogoji / slušatelj nima pogojev za vpis v tretji letnik; knjigo ti bom posodil pod pogojem, s pogojem, da mi jo boš kmalu vrnil ∙ publ. kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje razpisa imeti kvalitete, ki se zahtevajo, pričakujejo; lokacijski pogoji zahteve, ki morajo biti izpolnjene pri graditvi določenega objekta; ekspr. pod nobenim pogojem ne pridem sploh ne 2. mn., publ. dejstvo, ki more odločilno vplivati na potek, uresničitev česa; okoliščina: pogoji se niso bistveno spremenili; morali se bodo prilagoditi novim življenjskim pogojem / z oslabljenim pomenom delo je nastajalo v pogojih družbene preobrazbe // razmere: v takih pogojih ni mogoče delati; živijo v težkih pogojih / klimatski pogoji // navadno s prilastkom kar omogoča uresničitev česa; možnost: ustvariti nove, široke pogoje za razvoj; nima pogojev, da bi v miru študiral / materialni pogoji ♪
  13.      pogónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogon: a) pogonska energija, sila / pogonsko gorivo, sredstvo / pogonski mehanizem; pogonska naprava / pogonski jermen jermen, ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico; pogonska raketa raketa, ki poganja vesoljsko vozilo zunaj gostejših plasti ozračja; pogonsko vozilo vozilo s pogonskim motorjem b) publ. po njegovem je to pogonska sila človeškega napredka c) pogonski inženir obratni inženir ◊ mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; strojn. pogonski motor, stroj motor, stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo; teh. pogonska celica celica v vesoljskem vozilu, ki pridobiva elektriko za delovanje merilnih naprav, radijskih zvez; pogonsko drogovje drogovi pri lokomotivi, ki prenašajo pogonsko silo z bata na kolesne dvojice; pogonska kolesa kolesa, ki ženejo vozilo ♪
  14.      pogorélček  -čka [u̯č tudi lč] m (ẹ̑) 1. manjšalnica od pogorelec: pogorelčke iz Prestranka je sprejela šola v Postojni 2. zool. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom, Phoenicurus phoenicurus: ščinkavci in pogorelčki se že selijo na jug ♪
  15.      pogrníti  in pogŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. dati, položiti pogrinjalo na kaj: pogrniti posteljo / pogrniti mizo pripraviti za serviranje hrane / pogrniti prt ∙ ekspr. on sanjari o mizici pogrni se o bogastvu, izobilju // s pokrivanjem, zakrivanjem zavarovati pred čim: hitro je pogrnil prepotene konje; pogrnila je speče otroke / pogrniti preprogo po tleh razgrniti 2. pog., ekspr. pasti, telebniti: spotaknil se je in pogrnil; na ledeni poti je večkrat pogrnil / preh. nekaj časa se je prepiral z njim, potem ga je pa pogrnil po tleh prevrnil 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: že drugič je pogrnil pri matematiki; bil je leto starejši od njih, ker je enkrat pogrnil pogŕnjen -a -o: s prtom pogrnjena miza; belo pogrnjena postelja; tla so pogrnjena s papirjem ∙ sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane ♪
  16.      pohájanje  -a s (ȃ) glagolnik od pohajati: med pohajanjem po mestu je srečal znanca / pohajanje v šolo ♪
  17.      pohájati  -am nedov. (ȃ) 1. bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago: denar mi že pohaja; živila so začela pohajati / starcu so pohajale moči; ko je to poslušala, ji je pohajal pogum; potrpežljivost mi je začela pohajati 2. nav. ekspr. postopati, pohajkovati: ves dan je samo pohajal; dobre volje je pohajal po mestu / pri nas ne boš pohajal 3. star. (večkrat) hoditi: ob nedeljah je pohajal v družbo; s sedmimi leti je začel pohajati v šolo ● zastar. pogosto je pohajal svoj rojstni kraj hodil, prihajal v svoj rojstni kraj; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; zastar. pohaja iz kmečke družine izvira pohajajóč -a -e: pohajajoč po mestu, je srečal prijatelja ♪
  18.      póhanje  -a s (ọ́) 1. glagolnik od pohati: posoda za pohanje / za kosilo je bilo pohanje in solata 2. nar. dolenjsko flancati: skleda pohanja ♪
  19.      pohitéti  -ím dov., pohítel (ẹ́ í) 1. hitro iti, oditi: pohitela je domov; pohiteti nazaj, za kom; pohiteli so po zdravnika; mimo sosedove hiše je zelo pohitel // ekspr. iti sploh: v Beograd bo pohitel z letalom; pohiteli so mu čestitat; pren. njegova misel je večkrat pohitela v rojstni kraj 2. hitro narediti, opraviti kaj: pohiti, se že mudi; delavci so pohiteli, da so še isti dan končali; pohiteti z delom, z odgovorom; z nedoločnikom pohiteti narediti nalogo ● ekspr. vsi sošolci hodijo plesat, je pohitel fant hitro rekel, povedal ♪
  20.      pohrvátiti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj hrvatsko: pohrvatiti prebivalce; priseljenci so se hitro pohrvatili / pohrvatiti šolo ♪
  21.      pohvalíti  in pohváliti -im dov. (ȋ á) izraziti hvalo, priznanje: pohvaliti otroka; pohvalili so ga za njegovo prizadevnost; pred celim razredom ga je pohvalil, da lepo bere / pohvalil je njeno novo obleko / to si lepo narisal, ga je pohvalil pohvalíti se in pohváliti se z govorjenjem ali vedenjem izraziti, poudariti svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: pohvalil se je, da zna že plavati; pohvaliti se z uspehom v šoli / letos se z letino ne morejo pohvaliti pohváljen -a -o: v šoli je bil pohvaljen ♪
  22.      poihtévati  -am nedov. (ẹ́) v presledkih ihteti: otrok je še v spanju poihteval; pridušeno je poihtevala in si brisala solze ♪
  23.      poimenováti  -újem dov. (á ȗ) dati, določiti ime: kraj so tako poimenovali že pred stoletji / otroka so poimenovali po dedu; tako se je sam poimenoval / poimenovati šolo, ulico po narodnem heroju / soseda je poimenoval baraba, barabo rekel mu je ∙ ekspr. poimenovati s pravim imenom opisati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja ♪
  24.      pojésti  -jém dov., 2. mn. pojéste, 3. mn. pojedó tudi pojéjo; pojéj in pojèj pojéjte; pojédel pojédla, stil. pojèl pojéla (ẹ́) 1. končati jed, jedenje: pojedel je in odšel // spraviti hrano, jed v želodec: pojesti jabolko, juho, kosilo; pojesti skledo solate 2. uporabiti, imeti za hrano, jed: drugi narodi pojedo dosti več rib 3. z grizenjem uničiti: ličinke so pojedle vse liste // ekspr., redko porabiti, zmanjšati: veliko dohodka pojedo odplačila / (ves) dobiček je pojedla inflacija ● pog., ekspr. saj ti ne bom avtomobila pojedel, če ga gledam ga ne bom poškodoval, vzel; ekspr. pojesti besedo, obljubo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. saj ga bodo uši pojedle zelo ušiv je; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; ekspr. že dosti očetovega imetja si pojedel si porabil, zapravil; ekspr. tako lepa je, da bi jo človek kar pojedel zelo lepa je; ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. saj te ne bo nihče pojedel ti ne bo nihče storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. lačen sem, da bi vola pojedel zelo; ekspr. pojesti boš moral še precej žgancev, da boš to zmogel postati boš moral precej starejši, močnejši; ekspr. z očmi so jo hoteli kar pojesti poželjivo so jo ogledovali; pog. imate kaj za pojesti hrane, jedi (zame); zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje pojéden -a -o: napol pojedena žemlja ♪
  25.      pojmljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. razumljiv, logičen: to je popolnoma pojmljivo dejanje / basen kot leposlovna vrsta je bila v času absolutizma pojmljiva / ta razlika je pojmljiva le, če upoštevamo zgodovino razložljiva, pojasnljiva ● knjiž., ekspr. večja okrutnost je komaj pojmljiva si jo komaj mislimo, predstavljamo ◊ filoz. ki se da spoznati, dojeti s pojmi ♪

   1.642 1.667 1.692 1.717 1.742 1.767 1.792 1.817 1.842 1.867  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA