Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (1.701-1.725)


  1.      pêntlja  -e ž (é) 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah 3. redko petlja: sneti pentljo ◊ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj ♪
  2.      penzionát  -a m (ȃ) nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom: ustanoviti penzionat; v penzionat sprejemajo nove gojence / dekliški penzionat ♪
  3.      peripatétičen  -čna -o prid. (ẹ́) filoz. nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo helenistične dobe: filozofi peripatetične šole / peripatetična filozofija ♪
  4.      perklorát  -a m (ȃ) kem. sol klorove kisline višje oksidacijske stopnje: kalijev perklorat ♪
  5.      perújski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Peru: perujska nahajališča solitra / perujski balzam balzam, ki se pridobiva iz perujskega balzamovca ♦ bot. perujski balzamovec visoko tropsko drevo z neparno pernatimi listi, Myroxylon peruiferum ♪
  6.      pès  psà m (ǝ̏ ȁ) 1. domača žival za čuvanje doma, za lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; pes čuvaj // samec take živali: pes in psica 2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti 3. v medmetni rabi izraža a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel 4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba ● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; žarg., gled. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ◊ astr. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys ♪
  7.      pésa  -e ž (ẹ̑) kulturna rastlina z velikimi, iz korenike poganjajočimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del: okopavati, puliti peso; pesa in korenje / zrezati peso na kolobarje / krmna pesa; rdeča pesa z užitnim rdečim podzemeljskim delom / (rdeča) pesa v solati ♦ agr. sladkorna pesa iz katere se pridobiva sladkor ♪
  8.      pésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peso: pesno listje, perje; pesno seme / pesni sladkor; izdelovati pesno žganje / pesna solata ♪
  9.      peskóvnik  -a m (ọ̑) ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku ◊ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice ♪
  10.      pesnikováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. slabš. pisati (slabe) pesmi: v mladih letih je pesnikoval pesnikujóč -a -e: pesnikujoči srednješolci ♪
  11.      pešáčiti  -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. hoditi peš: v šolo sem vsa leta pešačil; smučišča so lepa, le navkreber je treba pešačiti / rad, veliko pešači // iti peš: pešačil je do avtobusne postaje, zato je utrujen; tja so se peljali, nazaj pa pešačili / kaj bi pešačili, prisedite / mati je pešačila z najmlajšim v naročju ♪
  12.      peščíca 1 -e ž (í) nav. ekspr. 1. manjšalnica od pest: otrok je odprl, stisnil peščico / udrtina, velika za otroško peščico / svojo drobno roko je skrčil v peščico / stisnil mu je drobiž v peščico / peščica soli 2. z rodilnikom majhna skupina ljudi: peščica posameznikov, vojakov / od cele stotnije jih je ostalo živih samo za peščico // majhna skupina česa sploh: peščica dežel se še obotavlja / peščica izrazov ♪
  13.      pét  pêtih štev. (ẹ̑ é) izraža število pet [5] a) v samostalniški rabi: dvakrat pet je deset; kar petim je dolžen / ura je pet; vstajati ob petih zjutraj 5h; čakati od petih do šestih (popoldne) 17h b) v prilastkovi rabi: pet prstov; v petih urah bo nazaj; tudi neskl.: sestavljen iz pet(ih) delov; od teh pet(ih) tednov je prebil štiri v bolnici // neskl. izraža številko pet: oddaja na kanalu pet; avtobusna proga pet; tekma se je končala s pet proti dve / pog. v spričevalu ima same pet odlične ocene ● ekspr. do šole ima samo pet korakov šola je zelo blizu; star. vse skupaj je kakor pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. spametovati se pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; pog. za pet kriščevih ran, saj se bo ubil izraža strah, vznemirjenje, obup; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno ♪
  14.      péti  pôjem nedov., pój pójte tudi pôj pôjte; pél (ẹ́ ó) 1. oblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: dolgo v noč sta še pela; zibala je otroka in mu pela; glasno, veselo, žalostno peti; poje kot slavček zelo lepo / peti od sreče, veselja; peti si v tolažbo / na vasi so peli fantje / ne zna peti / ekspr. glasovi so peli zdaj milo, zdaj otožno // preh. izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi pojejo ob bedenju pri mrliču; peti podoknice, uspavanko, žalostinko; navdušeno, ubrano, ekspr. od srca peti narodne pesmi; to pesem znajo prav peti samo domačini; partizansko pesem je začel bolj recitirati kakor peti / tiho je pel (pesem) o ljubezni, svobodi; pren., pesn. nebo je pelo himno lepote poslavljajočemu se soncu 2. glasbeno se izražati z glasom: peti ob spremljavi klavirja; učiti se peti / peti po notah, star. iz not; not ne pozna, zato poje le po posluhu; peti nizko, visoko z nizkim, visokim glasom / peti alt, bas, sopran / ekspr. navadno poje junaške vloge besedila za te vloge / arijo iz opere poje znana solistka; vse pesmi bo zapel otroški zbor // ukvarjati se, navadno poklicno, s petjem: poje pri zboru, kot solist; peti v operi; nehala je peti / pog. več let je pela na koru bila je cerkvena pevka 3. ekspr. izražati misli v vezani besedi: veliko je pel o bratstvu, ljubezni, soncu / ta pesnik poje zelo žalostno vsebina njegovih pesmi je žalostna // star. pesniti: pel jim je v domačem jeziku / pel je nesmrtne pesmi / na tvojo lepoto zdaj pojem 4. ekspr. govoriti, pripovedovati: ti kar komu drugemu poj o tem, meni ni treba; nikar mi več ne poj; lepo poješ, vendar te ne bom poslušal; vedno poje eno in isto 5. oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju pojejo ptiči; slavček je pel vso noč; vsak večer posluša, kako pojejo črički, murni 6. ekspr. dajati, oddajati enakomerno ponavljajoče se zvoke: jeklo je pod udarci čudno pelo; strune, žice so pele / zvonovi so peli čez hribe in doline / motor je enakomerno pel brnel // z oslabljenim pomenom izraža delovanje, dejanje sploh: poletje je in grablje pojejo; pile in žage pojejo ves dan / pisalni stroji so peli; telefon je pel vse dopoldne zvonil / puške in topovi so neutrudno peli ● ekspr. cepec v njegovih rokah ni več pel kakor nekdaj nič več ni mogel tako mlatiti, delati; nič več ni bil tako močen; ekspr. duša mu poje od sreče, veselja zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh vaseh zelo pojejo izgovarjajo besede, stavke tako, da je melodija izrazita; ekspr. kadar je nagajal, je pela leskovka, šiba je bil tepen z leskovo palico, šibo; je bil tepen sploh; ekspr. o tem poje neka stara pesem to je vsebina pesmi; ekspr. pri nas je v glavnem pela polenta smo jedli v glavnem polento; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; pog. radio mu poje od jutra do večera ga posluša; ekspr. kar naprej mu pojejo hvalo, slavo zelo ga hvalijo, slavijo; šalj. žena mu spet poje levite ga ošteva; pog. ob letu bo pel novo mašo bo postal duhovnik; ekspr. utegne ti huda, slaba, trda peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; peti naprej pri dvoglasnem ali večglasnem petju peti vodilno melodijo ◊ lov. divji petelin poje se oglaša z značilnim glasom v času parjenja; muz. dvoglasno, enoglasno peti pojóč -a -e: njen pojoči glas mu zelo ugaja; pojoči udarci kladiv; pojoča skupina mladih; prisl.: pojoče govoriti; glas se mu je pojoče spreminjal pét -a -o: pesem se je širila v peti obliki; med ljudstvom pete pesmi ♦ rel. peta maša maša, pri kateri se posamezna besedila pojejo ♪
  15.      petíca  -e ž (í) 1. pog. številka pet: prečrtati petico / petica vozi vsako uro tramvaj, avtobus številka pet 2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobivati petice; v matematiki ima petico // nekdaj negativna ocena (v šoli): v spričevalu ni imel nobene petice 3. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet grošev: v dar je dobil dve petici / srebrna petica / šmarna petica z Marijino podobo na eni strani 4. igralna karta s petimi znaki: karova petica ♪
  16.      pétka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka pet: napisati petko / peljati se s petko s tramvajem, avtobusom številka pet 2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobiti petko; v spričevalu ima same petke 3. igralna karta s petimi znaki: križeva petka ♪
  17.      pétléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star pet let: petletna deklica 2. ki traja pet let: za kongrese so bili določeni petletni presledki / petletni visokošolski študij // ki je za dobo petih let: skleniti petletno delovno pogodbo / petletni plan ♪
  18.      pétnajstléten  in petnájstléten -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑; á-ẹ̑) 1. star petnajst let: petnajstleten fant 2. ki traja petnajst let: petnajstletno obiskovanje šole ♪
  19.      pévec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
  20.      pévski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pevce ali petje: rad je v pevski družbi / pevska nadarjenost / pevski in plesni vložki v predstavi / pevski zbor; pevska soba, vaja; ustanovili so pevsko društvo ♦ muz. pevski nastavek; pevska linija potek petja 2. zastar. pesniški: pevska umetnost; njegova pevska žila je kmalu usahnila pévsko prisl.: pevsko izšolati mlade pevce; pevsko nadarjeni ljudje ♪
  21.      píflar  -ja m (ȋ) žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: očitajo mu, da je piflar ♪
  22.      píflati se  -am se nedov. (ȋ) žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: očitajo jim, da se piflajo / piflati se za izpit učiti se, študirati ♪
  23.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  24.      pikírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr., vrtn. presajati sejance, da se bolje okoreninijo in okrepijo: pikirati solato 2. obrt. s posebnimi vbodi pritrjevati žimovino k tkanini: pikirati zavihke pikíran -a -o 1. deležnik od pikirati: pikirana solata 2. knjiž. užaljen, prizadet: ob teh besedah je bil vidno pikiran; prisl.: zelo pikirano mu je odgovorila ♪
  25.      pílež  -a m (ȋ) žarg., šol. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: zmerjajo jih z guleži in pileži ♪

   1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA