Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (151-175)

151.      absolutizácija  -e ž (á) knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka ♪
152.      absolutízem  -zma m (ȋ) politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma ♪
153.      absolutizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti ♪
154.      absolutizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico absolutizíran -a -o: absolutizirane ideje ♪
155.      absolútnost  -i ž (ȗ) knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja ♪
156.      absolutórij  -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem ♪
157.      absolútum  in absolút -a m (ȗ) knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave ♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je ♪
158.      absolvènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol // kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete ♪
159.      absolvêntka  in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije ♪
160.      absolvêntski  in absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od absolvent: absolventski večer ♪
161.      absolvírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik ♪
162.      aerosól  -a m (ọ̑) 1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol 2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje ♪
163.      aksolótel  -tla m (ọ̄) zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum ♪
164.      ántiabsolutístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti absolutizmu: antiabsolutističen pesnik / Schillerjeve antiabsolutistične tragedije ♪
165.      ávtošóla  in ávto šóla -e ž (ȃ-ọ̑) šola za učenje vožnje z avtomobilom: obiskuje avtošolo ♪
166.      búsola  tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo ♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja ♪
167.      búsolen  tudi busólen -lna -o (ȗ; ọ̑) pridevnik od busola: busolna igla ♪
168.      četrtošólec  -lca m (ọ̑) učenec četrtega razreda, zlasti na gimnaziji: četrtošolci in četrtošolke ♪
169.      četrtošólka  -e ž (ọ̑) učenka četrtega razreda, zlasti na gimnaziji: četrtošolka novomeške gimnazije ♪
170.      črnošólec  -lca m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor je hodil v črno šolo in se naučil čaranja: verjela je, da črnošolci znajo delati točo 2. zastar. slušatelj bogoslovja; bogoslovec ♪
171.      črnošólstvo  -a s (ọ̑) čarovništvo, čarodejstvo: črnošolstvo in astrologija ♪
172.      desoláten  -tna -o prid. (ȃ) knjiž. brezupen, obupen: zaiti v desolaten položaj; biti v desolatnem stanju ♪
173.      desolidarizírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. prenehati biti solidaren: desolidarizirati se z vlado / na seji so se člani desolidarizirali s statutom, češ da je bil vsiljen ♪
174.      doksologíja  -e ž (ȋ) rel. hvalni obrazec, s katerim se zaključujejo nekatere molitve ♪
175.      dosolíti  -ím dov., dosólil (ȋ í) dodatno soliti: ko juha dobro prevre, jo po potrebi dosolimo in okisamo ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251