Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (126-150)


  1.      šólanost  -i ž (ọ̑) značilnost šolanega človeka: pri njegovem delu se kaže šolanost ♪
  2.      šólar  -ja m (ọ̑) učenec osnovne šole: šolarji hitijo v šolo; on je že šolar; nastop šolarjev na proslavi ♪
  3.      šólarček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od šolar: takrat je bil še šolarček; gruča šolarčkov pred šolo; vede se kot šolarček ♪
  4.      šólarica  -e ž (ọ̑) star. šolarka: takrat je bila še šolarica ♪
  5.      šólarka  -e ž (ọ̑) učenka osnovne šole: marljiva šolarka; šolarke in dijakinje ♪
  6.      šólarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šolarje: šolarske dolžnosti, potegavščine / šolarska oblačila / domov so se odpeljali s šolarskim avtobusom s šolskim avtobusom ∙ slabš. napisati šolarsko oceno romana nestrokovno šólarsko prisl.: opraviti kaj zelo šolarsko; šolarsko poučen spis; šolarsko razposajen smeh ♪
  7.      šólati  -am nedov. (ọ̑) 1. omogočati komu, da (si) načrtno pridobiva znanje, spretnosti: šolati svoje otroke; šolati na svoje stroške; dali so ga šolat v mesto / ekspr. sina šola za zdravnika 2. poučevati koga z namenom, da si načrtno pridobiva znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: šolati mizarje, učitelje; šolati strokovnjake za vodstvene delavce; letalske organizacije šolajo svoje člane na najnovejših motornih letalih; jezikovno šolati novinarje / šolati pse za odkrivanje mamil, ponesrečencev 3. z vajo delati kaj bolj sposobno: šolati svoj posluh / šolati pevski glas / ekspr. šolati oko v razpoznavanju odtenkov ● ekspr. življenje ga je trdo šolalo imel je težko življenje; žarg., agr. šolati vino z določenimi postopki usmerjati naravne biokemične procese pri zorenju mošta v vino šólati se načrtno (si) pridobivati znanje, spretnosti za opravljanje določenega poklica: moj brat se še šola; šolati se v Ljubljani, v tujini; šolal se je le kratek čas; brezplačno, redno se šolati / ne morejo se šolati v maternem jeziku / šolati se za pravnika, zdravnika; šola se za mehanika uči se šólan -a -o: šolan človek; imeti šolan glas; ponosna je na svoje šolane otroke; strokovno šolane negovalke; ni šolana pevka; take podrobnosti opazi le šolano oko; biti šolan v socialističnem duhu ♦ lov. šolani pes ♪
  8.      šólen  -lna m (ọ̑) nav. mn., star. čevelj, ki ne sega do gležnja; nizki čevelj: šolni jo tiščijo; obuti, sezuti šolne; novi, pošvedrani šolni; šolni z zaponkami / plesni šolni ♪
  9.      šólenc  -a [lǝn] m (ọ̑) manjšalnica od šolen: obuti šolence ♪
  10.      šólenček  -čka [lǝn] m (ọ̑) manjšalnica od šolen: deklica ima nove šolenčke; šolenčki s pentljo; copatki in šolenčki / elegantni plesni šolenčki ♪
  11.      šólmošter  -tra m (ọ̄) star. učitelj: v vas je prišel nov šolmošter ♪
  12.      šólmoštrski  -a -o prid. (ọ̄) star. učiteljski: šolmoštrska služba ∙ star. on je preveč šolmoštrski rad daje nasvete, nauke ♪
  13.      šólnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. učitelj, profesor, zlasti izkušen: bil je šolnik in narodni buditelj 2. publ. učitelj, prosvetni delavec: dolžnosti in pravice šolnikov ♪
  14.      šolnína  -e ž (ȋ) znesek, ki se plača za obiskovanje šole: biti oproščen šolnine; odpraviti, plačati, pobirati šolnino; polovična šolnina ♪
  15.      šólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na šolnike: šolniške navade / ima že pet let šolniške prakse šólniško prisl.: vedno ravna preveč (po) šolniško ♪
  16.      šóloobvézen  -zna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) ki je dolžen obiskovati osnovno šolo: ta mladina je še šoloobvezna / šoloobvezni otrok / doseči šoloobvezno starost ♪
  17.      šóloobvéznik  -a m (ọ̑-ẹ̑) šol. kdor je dolžen obiskovati osnovno šolo: število šoloobveznikov narašča ♪
  18.      šólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba / šolski in predšolski otroci; šolska mladina c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko ● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja ◊ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo ♪
  19.      šólskorefórmen  -mna -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na šolsko reformo: šolskoreformna načela; šolskoreformna prizadevanja ♪
  20.      šólstvo  -a s (ọ̑) 1. sistem organiziranja splošnega izobraževanja, vzgoje: financirati, organizirati, reformirati šolstvo; pospeševanje šolstva; razvoj šolstva na Slovenskem; naraščajoči izdatki za šolstvo / sistem šolstva / Zavod SR Slovenije za šolstvo 2. navadno s prilastkom ustanove, ki se ukvarjajo s takim izobraževanjem, vzgojo: kmetijsko, pomorsko, trgovsko šolstvo; zgodovina partizanskega šolstva na osvobojenem ozemlju / dvojezično, manjšinsko šolstvo / osnovno, srednje, visoko šolstvo ♪
  21.      absolúcija  -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo ♪
  22.      absolut  gl. absolutum ♪
  23.      absolúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
  24.      absolutíst  -a m (ȋ) 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist // ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist 2. pristaš absolutizma ♪
  25.      absolutístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA