Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sol (101-125)


  1.      solzàv  -áva -o [u̯z] prid. (ȁ á) 1. ki se (rad) solzi: imeti bolne, zmeraj solzave oči 2. jokav: siten in solzav otrok / govoriti s solzavim glasom 3. ekspr. pretirano čustven, ganljiv: solzava vsebina filma; ta pesem je zelo solzava; osladno solzav / solzava čustva solzávo prisl.: solzavo govoriti; solzavo čustvena povest ♪
  2.      solzávec  -vca [u̯z] m (ȃ) knjiž., ekspr. pretirano čustven človek: nič ne bo storil, ker ni odločen človek, ampak solzavec ♪
  3.      solzávka  -e [u̯z] ž (ȃ) publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: brati detektivke in ljubezenske solzavke ♪
  4.      solzávost  -i [u̯z] ž (á) 1. dejstvo, da je kaj solzavo: solzavost oči 2. ekspr. pretirana čustvenost: očitati komu solzavost; govoriti brez solzavosti / solzavost pesmi ♪
  5.      sólzen  tudi solzán sólzna -o tudi -ó [u̯z] prid. (ọ́ ȃ ọ́) 1. nanašajoč se na solzo: solzne sestavine / solzna tekočina / solzen obraz; brisati si solzne oči / solzna se je poslovila; solzen od veselja; biti solzen zaradi močnega vetra ♦ anat. solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; solzna žleza; solzna izvodila; solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa 2. ki izraža čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: odgovoriti s solznim glasom ● pesn. solzni biseri na trepalnicah solze; šalj. film je deloval zlasti na solzne mešičke ob gledanju filma so ljudje jokali od ganjenosti; šalj. saj to je pravi solzni potop jok z mnogo solz; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; ekspr. že pred letom dni je zapustil solzno dolino je umrl; knjiž. poslušali so s solzno mislijo v srcu žalostni ♪
  6.      solzênje  -a [u̯z] s (é) glagolnik od solzeti ali solziti se: ta plin povzroča solzenje; solzenje oči / njeno solzenje in stokanje ga je spravilo v še večjo jezo / pomladansko solzenje trt ♪
  7.      solzéti  -ím [u̯z] nedov. (ẹ́ í) 1. ekspr. v majhnih količinah, kapljicah teči: smola je solzela po deblu; sokrvica solzi iz rane 2. star. rositi se: kamniti stebri so solzeli in kovina se je potila ∙ zastar. marsikatero oko je solzelo marsikdo je jokal ♪
  8.      solzíca  -e [u̯z] ž (í) nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica: nabirati solzice; šopek solzic ♪
  9.      solzíca  in sólzica -e [u̯z] ž (í; ọ́) manjšalnica od solza: dve drobni solzici sta ji zdrsnili po licu / ekspr. pretakati bridke solzice / solzice dežja na steklu ● poljud. marijine solzice trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ♪
  10.      solzílen  -lna -o [u̯z] prid. (ȋ) voj. ki povzroča solzenje: policija je demonstrante razgnala s solzilnim plinom / solzilne bombe ♪
  11.      solzílo  -a [u̯z] s (í) nav. mn., anat. solzna žleza s solznimi izvodili ♪
  12.      solzíti se  -ím se [u̯z] nedov. (ȋ í) 1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha // ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se solzili za starimi časi žalovali, tožili / oj duše plemenite, nikar za mano ne solzite (S. Gregorčič) 2. ekspr. cediti se: v peči so se solzila mokra drva 3. ekspr. rositi se: steklo, stena se solzi ● ekspr. na mizi se je solzila sveča po goreči sveči je kapljalo, teklo; ekspr. ledene sveče se solzijo na soncu od tajajočih se ledenih sveč kaplja, teče; ekspr. ko je to poslušala, se ji je oko solzilo je jokala ◊ agr. trta se solzi na obrezanih mestih izloča sok solzíti ekspr. cediti se: smola je solzila po deblu; sokrvica je solzila iz rane; brezoseb. iz bule več ne teče, le solzi solzèč se -éča -e: solzeč se od smeha, mu je odgovoril; solzeče se trte; vnete in solzeče se oči ♪
  13.      solzív  -a -o [u̯z] prid. (ȋ í) ki se (rad) solzi: imeti vnete, solzive oči ♪
  14.      solzívec  -vca [u̯z] m (ȋ) voj. bojni plin, ki povzroča solzenje: s solzivcem razganjati demonstrante; bombe, napolnjene s solzivcem ♪
  15.      solzívka  -e [u̯z] ž (ȋ) publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: rada je brala solzivke ∙ publ. muzikanti so igrali vesele poskočnice in otožne solzivke zelo čustvene skladbe ♪
  16.      solzljív  -a -o [u̯z] prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) solzi: suha ženska z majhnimi, solzljivimi očmi 2. jokav: sestra je zelo solzljiva / solzljiv glas ♪
  17.      sólznica  -e [u̯z] ž (ọ̑) anat. solzna žleza: solznice stalno vlažijo oči / žleza solznica ◊ anat. parna kost nosu pri očesni votlini s solzovodom; arheol. posodica za shranjevanje dišav ♪
  18.      sólznik  -a [u̯z] m (ọ̑) knjiž. solzni mešiček ♪
  19.      solznodolínski  -a -o [u̯z] prid. (ȋ) knjiž., ekspr. nanašajoč se na prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: Stritarjeve solznodolinske pesmi / solznodolinsko vzdihovanje ♪
  20.      solznodolínstvo  -a [u̯z] s (ȋ) knjiž., ekspr. 1. pojmovanje, prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: očitati Stritarju solznodolinstvo / tako govorjenje, pisanje je solznodolinstvo 2. lastnost, značilnost solznodolinskega: solznodolinstvo nazora ♪
  21.      solzovòd  -óda [u̯z] m (ȍ ọ́) anat. kanal, po katerem odtekajo solze v nosno votlino: vnetje oči zaradi zamašenega solzovoda ♪
  22.      šóla 1 -e ž (ọ̑) 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; miličniška, podoficirska šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; partijska, politična šola; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola nekdaj ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce // poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola 2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma ● žarg., šol. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola nekdaj, ljudski naziv vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati ◊ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa ♪
  23.      šóla 2 -e ž (ọ̑) poljud. 1. vnetna bulica na čeljustnem delu ustne votline: naredila se mu je šola; boleča šola 2. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju, strok. zazobnica ♪
  24.      šólanec  -nca m (ọ̑) knjiž., redko šolan človek, izobraženec: napredno usmerjeni šolanci ♪
  25.      šólanje  -a s (ọ̑) glagolnik od šolati: končati, nadaljevati, začeti šolanje; brezplačno, drago šolanje; skrb za šolanje otrok; med šolanjem je živel pri teti / dopisno, dopolnilno šolanje; obvezno osemletno šolanje; potrdilo o šolanju / šolanje pilotov, prodajalcev ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA