Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sokrivec (3)

1.      sòkrívec  -vca m (ȍ-ȋ) kdor je skupaj s kom kriv česa: iskati, kaznovati sokrivce; sokrivci pretepa / sokrivec umora ♦ jur. sokrivec kaznivega dejanja ♪
2.      komplíc  -a m (ȋ) jur. sokrivec, soudeleženec: prikriva krivdo komplica ♪
3.      sòkrívka  -e ž (ȍ-ȋ) ženska oblika od sokrivec: s svojo pasivnostjo je postala sokrivka neurejenih razmer ♪