Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

soimenjak (2)

1.      sòimenják  -a m (ȍ-á) kdor ima skupaj s kom isto ime: srečal je svojega soimenjaka; moj soimenjak Hribar ♪
2.      imenják  -a m (á) redko soimenjak: čeprav sta imenjaka, se ne poznata ♪