Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

soda (401-425)


  1.      prepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine ♪
  2.      prerokováti  -újem nedov. in dov. (á ȗ) vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil ♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa prerokován -a -o: prerokovani hudi časi so prišli; prerokovana usoda se ni izpolnila; tako je bilo prerokovano ♪
  3.      presúniti  -em dov. (ú ȗ) 1. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: pogled na bolnika jih je presunil; njegova smrt jo je presunila; žalostna usoda pregnancev ga je presunila; brezoseb.: presunilo me je, ko sem slišal za nesrečo; ekspr. presunilo me je do dna srca b) ekspr. občudovanje: lepota gor človeka presune / presunila jih je taka pripravljenost na žrtve; njena vdanost ga je presunila 2. knjiž. prevzeti, obiti: nova moč je presunila njeno telo / groza presune; presunil ga je strah pred ljudmi 3. star. prebosti, predreti: presuniti komu srce z mečem, s sulico / nasprotnikov nož ga je presunil; pren. tvojo dušo bo presunil meč; puščica iz njenih oči ga je presunila ∙ presunilo jo je po vsem hrbtu začutila je ostro bolečino presúnjen -a -o: presunjen do dna duše; biti presunjen od lepote; kip ima srce presunjeno z mečem ∙ spregovoril je s presunjenim glasom zelo ganjenim ♪
  4.      pretočíti  -tóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: pretočiti vino iz soda v steklenice / pretočiti kis skozi cedilo ● pretočiti kri za domovino preliti; ekspr. za njim so pretočili veliko solz so veliko jokali, žalovali; knjiž., ekspr. pretočiti svoja občutja v verze izraziti, izpovedati jih v verzih pretočíti se 1. tekoč preiti na drugo mesto: voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega / pesek v peščeni uri se je pretočil 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: silna moč se je pretočila od moža do moža; njegova volja se je pretočila v poslušalce pretóčen -a -o: izmeriti količino pretočenega goriva; vino je pretočeno ♪
  5.      pribòr  -ôra m (ȍ ó) predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri uživanju ali pripravljanju jedi, pijač: kupiti pribor; jesti s priborom; nerjaveč pribor; pribor iz alpake; posoda in pribor / desertni pribor; jedilni pribor ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; namizni pribor s katerim se jemljejo jedi na krožnik // navadno s prilastkom predmeti, priprave, ki se uporabljajo pri kakem opravilu, delu sploh: brivski, fotografski, pisalni, šivalni pribor; pribor za čiščenje, umivanje ♦ med. secirni pribor secirno orodje; teh. avtoelektrični pribor ♪
  6.      pròč  prisl. (ȍ) 1. izraža odmikanje, oddaljevanje od določenega mesta: iti, steči proč; poslati, spraviti koga proč / elipt. brž proč / kot vzklik proč odtod / stopiti nekaj korakov proč / obrniti se proč v drugo smer // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: domača vas je daleč proč; sedel je proč od drugih / mesto je dve uri proč 2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti strupene bodice, trne proč / star. glava mu bo šla proč obglavljen bo / vreči pokvarjeno hrano proč zavreči, odvreči / elipt. to ni za proč 3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: roko proč; proč z nožem, fant / proč z izdajalci 4. pog., v povedni rabi izraža, da je kaj časovno odmaknjeno, minilo: polnoč je proč; ura je tri proč / proč so lepe sanje; težave so proč težav ni več 5. pog., v povedni rabi izraža uničenje, izgubo: noga je proč; lepa posoda je proč / z našo hišo je proč je propadla; z njo se ne more več računati ● pog. dolgo je bil proč je bil zdoma; pog. trije prašiči so proč prišli so poginili; pog. držal se je proč od politike ni se ukvarjal z njo; ekspr. roke proč od naše zemlje ne segajte po naši zemlji, ne prisvajajte si je; pog., ekspr. ženska je od žalosti čisto proč duševno izčrpana, obupana; pog. to je proč vržen denar je zapravljen, nekoristno uporabljen ♪
  7.      prometéjstvo  tudi prométejstvo -a s (ẹ̑; ẹ̑) knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prometej: njegovo prometejstvo je v iskanju resnice ♪
  8.      prozóren  -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli // ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala ♪
  9.      pršílo  -a s (í) 1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno ♪
  10.      psíca  -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol ♪
  11.      pustolóven  -vna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko pustolovski: pustolovna usoda / pustolovno potovanje ♪
  12.      púščati  -am nedov. (ú) 1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega 2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most 3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje 4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli 5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu 6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega 7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže // s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah 8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj 9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča 10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati 11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe 12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri ● pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj puščajóč -a -e: hodil je, puščajoč za seboj blatne sledove; puščajoča posoda ♪
  13.      púšica  tudi púščica -e ž (ū; ȗ) 1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle 2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico ◊ bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose ♪
  14.      rapsód  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda 2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti ♪
  15.      rapsodíja  -e ž (ȋ) 1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije 2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov 3. muz. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir ♪
  16.      razletéti se  -ím se dov., razlêtel se (ẹ́ í) 1. odleteti na več strani: ptice so se razletele; hitro se razleteti // pog. razbežati se: ob njegovem prihodu so se otroci razleteli / ko so se ljudje razleteli, se je vrnila na tisti kraj se razšli, se razkropili / njeni otroci so se razleteli po svetu se razšli, se razselili 2. hitro, sunkovito razpasti na dele, kose: udaril je po igrači, da se je razletela; posoda ji je padla iz rok in se razletela / ekspr. ogledalo se je razletelo na drobne kose / granata se je v zraku razletela; s pokom se razleteti ● ekspr. novica se je razletela po vsem mestu hitro razširila ♪
  17.      razlívati  -am nedov., tudi razlivájte; tudi razlivála (í) 1. nehote spravljati kaj tekočega iz posode na večjo površino: razlivati vodo po tleh; juha se mu je razlivala po prtu / posoda je bila prepolna, zato je pri prenašanju razlival 2. knjiž., ekspr. oddajati, razširjati v velikih količinah: luč je razlivala svetlobo po sobi; čez nebo se je razlivala bledo rumena svetloba / po dolini se je razlivala pesem zvonov razlívati se 1. tekoč čez rob se pojavljati na razmeroma veliki površini: nekoč se je tu razlivala lava; potok se razliva čez bregove / voda je kipela in se razlivala čez rob posode 2. ekspr. množično se premikati z enega mesta na več mest: množica je bežala in se razlivala po ulicah 3. ekspr. biti opazen, viden: preko njenega obraza se je razlival nenavaden mir 4. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: občutek ugodja se mu je razlival po vsem telesu razlivajóč -a -e: držal je žlico, razlivajoč juho po obleki; svetloba, razlivajoča se po pokrajini ♪
  18.      razpršílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. priprava za razprševanje: nanašati barvo, lak z razpršilcem; razpršilec za plinsko olje / hrbtni, ročni razpršilec / parfumski razpršilec // nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilec na cev; posoda z razpršilcem 2. manjša posoda s kemičnim sredstvom, shranjenim pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilec je že prazen; kupiti tri razpršilce proti mrčesu; razpršilec z lakom za lase / zaščitno sredstvo v obliki razpršilca ♪
  19.      razpršílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) priprava za razprševanje: vlaženje rastlin z razpršilko / parfumska razpršilka // nastavek za razprševanje: posoda z razpršilko ♪
  20.      razpršílo  -a s (í) 1. sredstvo, ki se pri uporabi razpršuje: izdelovati razpršila; barvati, škropiti z razpršilom; uporaba razpršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilo proti mrčesu / lak v obliki razpršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: razpršilo je prazno ♪
  21.      razsoljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsoljevanje: razsoljevalni postopek / razsoljevalna posoda ♪
  22.      raztézen 1 -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na raztezanje: med ploščami pustimo raztezno režo ♦ šport. raztezne vaje; teh. raztezna posoda posoda, v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju ♪
  23.      razvéjati 2 -am dov. (ẹ̑) ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvejal listje, pepel; pren. usoda jih je razvejala na vse strani ♪
  24.      razvéti  -véjem dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. z vetjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razvel listje, pepel; pren. usoda jih je razvela na vse strani ♪
  25.      razvijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvijanje filma: razvijalna priprava / razvijalni čas trajanje razvijanja filma; razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna kopel kopel, v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA