Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

snubač (5)

1.      snubáč  -a m (á) snubec: ni ji manjkalo snubačev; zavrnila je že več snubačev; bogat snubač ♦ etn. snubači so posedli okoli mize moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegovi spremljevalci ♪
2.      snubáčica  in snubačíca -e ž (á; í) v ruskem okolju ženitna posredovalka: bila je njegova snubačica ♪
3.      snubáčka  -e ž (ȃ) v ruskem okolju ženitna posredovalka: snubačka je bila zelo vztrajna ♪
4.      izbér  -i ž (ẹ̑) zastar. izbira, izbor: velika izber knjig / na izber dati, imeti / snubačev je bilo na izber zelo veliko ♪
5.      namežíkati  -am [mǝž in mež] dov. (ȋ) star. pomežikniti, namežikniti: ko je zagledal snubača, je čudno namežikal; pred odhodom mu je veselo namežikala ♪