Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

snohodec (1)


  1.      snohódec  -dca m (ọ̑) knjiž., redko kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal; mesečnik: tavanje snohodca; počutil se je kot snohodec ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA