Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sneg (626-650)


  1.      polívati  -am nedov., tudi polivájte; tudi polivála (í) 1. delati, da prihaja tekočina na kaj, navadno iz posode: polivati apno, tla z vodo; polivati pečenko z vročo mastjo / polivati nezavestnega z vodo; pazi, polivaš se po obleki ∙ ekspr. drugega ne zna kot polivati z gnojnico grdo, nesramno govoriti o kom // nehote spravljati navadno del tekočine iz posode: kozarci so bili prepolni in je pri serviranju polival; ker je hitel, se je mleko polivalo 2. pojavljati se, razširjati se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; oblivati: kurja polt ga je polivala ob grozljivem prizoru; pot ga poliva (po hrbtu, obrazu) / rdečica jo je polivala zardevala je; še zmeraj ga polivajo solze joka ♪
  2.      polízati  tudi polizáti -lížem dov. (í á í) 1. enkrat ali večkrat premakniti jezik po čem: pes je polizal gospodarjevo roko // ližoč pojesti: polizati sladoled / pes je polizal kri s tal / polizati krožnik, lonec 2. ekspr. pokriti, obdati kaj s seboj: plamen je spet polizal kotel, poleno ● ekspr. ljubezen sta kmalu polizala (začetna) privlačnost, mikavnost ljubezni jima je kmalu minila; ekspr. sonce je polizalo slano posušilo, izsušilo; ekspr. odjuga je že močno polizala sneg stajala polízan -a -o: polizan krožnik ∙ ekspr. moški s polizanimi lasmi z gladko nazaj počesanimi lasmi; ekspr. polizan moški moški, ki se pretirano skrbno oblači in pretirano vljudno vede; ekspr. jezik tega pisca je preveč polizan slovnično, stilno pretirano pravilen, čist; ekspr. polizano vedenje pretirano vljudno ♪
  3.      poljúb  -a m (ȗ) dotik z ustnicami v znamenje ljubezni, vdanosti: ubraniti se poljuba; dati, vrniti poljub; pripraviti ustnice v poljub; dolg, nežen, očetovski poljub / kot pozdrav ob koncu pisma poljub od tvoje Ane; pren., knjiž. sneg je ob poljubih južnega vetra hitro kopnel ∙ ekspr. (z roko) poslati komu poljub poljubiti prste svoje roke in jo obrniti, iztegniti proti komu; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati ♦ zgod. biti obsojen na poljub železne device na kazen z dotikom, stiskom z železno devico ♪
  4.      polòm  -ôma m (ȍ ó) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: bližati se polomu; zaradi slabega gospodarjenja je prišlo do poloma; rešiti podjetje pred polomom / gospodarski polom / ekspr.: njun zakon je pred polomom ločitvijo; polom vzhodne fronte zlom // ekspr. popoln neuspeh: predstava je doživela polom; polom na volitvah 2. ekspr. hrup, trušč: otroka je ves ta polom v hiši prestrašil / to bo spet polom, ko bo to izvedel 3. glagolnik od polomiti: polom dreves / polom v gozdu zaradi snega, viharja ◊ geol. premaknitev zemeljskih plasti ob kaki drsni ploskvi ♪
  5.      polomíja  -e ž (ȋ) ekspr. 1. popoln neuspeh: bati se polomije; predstava je doživela polomijo / zaradi polomije v šoli so bili z njim neprijazni // kar je popolnoma neuspešno: novi most je polomija; družinska polomija 2. polomljena stvar: pospraviti polomijo; kaj boš s to polomijo ♦ gozd. zaradi snega, viharja polomljeno drevje ♪
  6.      polomíti  -lómim dov. (ȋ ọ́) 1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti: polomiti palice; polomiti drevesom vrhove / sneg je polomil veje // povzročiti, da ima kaj odlomljene, zlomljene dele: pri obiranju so drevo precej polomili / polomiti ograjo, stol / ekspr. polomiti ključavnico, uro pokvariti 2. ekspr. povzročiti komu zlome, poškodbe: tako ga je tepel, da ga je vsega polomil; ne hodi tja, da se ne polomiš; pri padcu se je ves polomil 3. pog., v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: če ga fant kaj polomi, se lepo pomenita; ekspr.: polomil si ga na celi črti; pošteno ga je polomil // narediti napako: igralec ga je na premieri polomil; polomil ga je pri izpitu / ekspr. polomil si jo, da jih nisi povabil ● ekspr. ob izgovarjavi teh besed bi si kmalu jezike polomili zelo težko, nespretno so jih izgovarjali; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan polómljen -a -o: polomljena ograja; polomljeno drevo ∙ ekspr. iz službe je prišel ves polomljen zelo utrujen; ekspr. govoril je v polomljeni angleščini slabi, nepravilni ♪
  7.      polómljenec  -nca m (ọ́) ekspr. invalid, pohabljenec: po oglih so posedali polomljenci in siromaki ◊ gozd. (zaradi snega, viharja) polomljeno drevo ♪
  8.      polomnína  -e ž (ȋ) gozd. (zaradi snega, viharja) polomljene veje, drevesa: pospraviti polomnino ♪
  9.      položáj  -a m (ȃ) 1. način, kako je kaj nameščeno a) glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: ostati v določenem položaju; navpičen, poševen položaj palice; veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnji položaj b) glede na druge dele celote: opisati položaj nog telovadca med skokom; spremeniti položaj koles; položaj kazalca, ročice / ležal je v neudobnem položaju, vendar se je bal premakniti / položaj dlani glede na boke / opisati položaj jezika, ustnic pri izgovoru glasu; začetni položaj pri plesu c) sploh: vzletni položaj; biti v položaju za skok / streljati iz klečečega, ležečega položaja kleče, leže / železniški signal je v položaju Stoj 2. navadno s prilastkom kar izraža prostorski odnos česa do česa drugega: določiti, vrisati položaj hiše; iz načrta je dobro razviden položaj nove stavbe glede na meje parcele / ko je predmet v takem položaju, pravimo, da je nad čim / redko mesto ima slikovit položaj lego; na vetrovnem položaju so krošnje dreves nepravilne in enostransko razvite / normalni položaj besede v stavku; v takem položaju soglasnik izgubi zven 3. mesto, prostor, na katerem je posameznik ali enota pri obrambi ali v napadu: določiti borcem položaje; obstreljevati sovražnikove položaje; četa se je premaknila na drug položaj; ostati na položajih po odbitem napadu / zavzeti strateško pomemben položaj / kot povelje na položaje // mesto, kjer kdo je ali naj bi bil pri uresničitvi kakega namena, dejanja: deček si je izbral tak položaj, da je lahko videl daleč po okolici 4. navadno s prilastkom dela in naloge, združene s posebnimi pristojnostmi, pravicami v določeni delovni, družbeni, politični skupnosti: imeti odgovoren, visok politični položaj; bil je več let na vodilnih položajih v gospodarstvu; ukiniti položaj podpredsednika društva; odpovedati se položaju predsednika; direktor je član odbora po položaju / odstaviti koga s položaja; pog. ljudje na položajih s položajem / njegov cilj je direktorski položaj delovno mesto direktorja, postati direktor 5. kar je opredeljeno s pravicami, obveznostmi, ugledom v določeni družbi: razpravljati o položaju kmeta, pisatelja v socialistični družbi; položaj žensk se je v zgodovini spreminjal / tako je manufakturni obrtnik prišel v položaj mezdnega delavca / položaj zmagovalca mu dovoljuje tako ravnanje / urediti pravni položaj organizacije, revije // možnosti delovanja, uresničevanja določenih hotenj v kaki delovni, družbeni, politični skupnosti: opisati svoj položaj v podjetju; poslabšati si položaj v kolektivu; njegov položaj v organizaciji je trden / publ. na zborovanju so proučili položaj knjige možnosti za izdajanje knjig in zanimanje zanje // kar je opredeljeno z določenim razmerjem česa do drugega, s primerjavo z njim: tvoj nadrejeni položaj ti pri tem nič ne pomaga; s tem bi spravili organizacijo v neenakopraven, odvisen položaj / z oslabljenim pomenom: podjetje ima na domačem trgu monopolni položaj; ta tovarna ima v avtomobilski industriji vodilni položaj je vodilna / položaj na lestvici se je spremenil mesto 6. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi in more vplivati na a) določeno prizadevanje, uresničitev česa: s sprejetjem tega zakona je nastal nov položaj; biti kos položaju; prenehal je streljati in ocenjeval položaj; položaj pred golom je bil kritičen / znašel se je v položaju, ko se je moral odločiti / poročati o položaju na fronti, v državi; položaj v kmetijstvu se izboljšuje stanje, razmere b) možnosti koga za življenje, obstajanje, delovanje: položaj na poplavljenem področju se normalizira / analizirati ekonomski, finančni položaj podjetja; njegov materialni položaj je slab ● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. zamrzniti položaj z določenim sklepom, ukrepom narediti, da ostanejo določena dejstva in odnosi med njimi nespremenjeni; publ. s tem se je jezik dvignil na položaj uradnega jezika je dejansko postal uradni jezik; publ. preiti na položaje revolucionarnega demokratizma sprejeti načela revolucionarnega demokratizma; začeti delovati po takih načelih; pisar. nismo v položaju, da bi našli rešitev ne moremo, nismo sposobni najti rešitve; ekspr. grem v vodoravni položaj ležat, spat ◊ aer. določiti položaj letala ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, nad katero je letalo, in njegovo višino glede na morsko gladino; lingv. govorni položaj kar je določeno z udeleženci, vsebino, namenom, obliko jezikovnega sporočanja in kar vpliva na izbiro jezikovnih sredstev; krepki položaj polglasnika nahajanje polglasnika neposredno pred zlogom s polglasnikom v praslovanščini; lit. pripovedni položaj kar je določeno, opredeljeno z ubeseditvijo motiva, pripovedi glede na osebo, ki motiv, pripoved jezikovno uresničuje; navt. določiti položaj ladje ugotoviti zemljepisno dolžino in širino točke, na kateri je ladja; voj. položaj mirno v katerem se stoji vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom ♪
  10.      pomálo  in po málo prisl. (á) redko pomalem: pomalo nalagati na ogenj / to je bila drznost, kakršna pomalo tiči v vsakem mladem človeku malo, nekoliko / pomalo je le izvedel vse počasi málo pomálo in málo po málo malo pomalem: malo po malo je naletaval sneg ♪
  11.      pomêsti  -mêtem tudi -mêdem dov., pomêtel in pométel pomêtla tudi pomêdel in pomédel pomêdla, stil. pomèl pomêla (é) 1. očistiti z metlo, omelom: pomesti dvorišče, sobo, stopnice; dobro, temeljito pomesti; pomesti po kotih; pomesti in poribati tla / pomesti z brezovo metlo; pren., ekspr. burja je pometla cesto // s pometanjem odstraniti: pomesti ogorke, smeti / z roko je pometla drobtine z mize 2. ekspr. s svojim delovanjem odstraniti: burja je pometla avtomobil s ceste; vihar je pometel sneg, da so se pokazala gola pobočja 3. ekspr., navadno v zvezi z z povzročiti, narediti, da kaj ne obstaja več: družbeni razvoj bo pometel take ljudi; oblast je neusmiljeno pometla z nasprotniki; pomesti z zastarelim pojmovanjem, predsodki ● ekspr. pometel je skledo žgancev (hitro) pojedel; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja pometèn tudi pomedèn -êna -o: pometen hodnik; vse je čisto in pometeno; nebo je kakor pometeno ♪
  12.      pomežikováti  -újem [mǝž in mež] nedov. (á ȗ) 1. zapirati in odpirati oči: od močne svetlobe je kar pomežikoval 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: pomežikoval ji je in se ji smehljal; ženske so si pomenljivo pomežikovale / pomežikuje na pijačo, ki je na mizi 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: semafor je enakomerno pomežikoval // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: zvezde pomežikujejo z jasnega neba pomežikujóč -a -e: pomežikujoč je zatrjeval, da pri stvari ni sodeloval ♪
  13.      pomlád  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pómlad (ȃ) 1. del leta med zimo in poletjem: pomlad se bliža, mineva; ustaviti dela na gradbišču do pomladi / na pomlad se je vrnil ob koncu zime ali v začetku pomladi; sneg je obležal globoko v pomlad; zgodilo se je lansko pomlad, knjiž. lanske pomladi ♦ astr. astronomska pomlad doba od pomladanskega enakonočja do poletnega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: po hribih še leži sneg, v dolini pa je že pomlad; cvetoča, zelena pomlad / pesn. pomlad se budi, cveti / zunaj je pomlad pomladansko vreme; pren., knjiž. v njegovem srcu je pomlad; z otrokom je prišla v hišo pomlad 2. publ., s prilastkom doba razvoja, uspehov: to je prava kulturna pomlad; to je nova pomlad države ● knjiž., ekspr. dekle še nima osemnajst pomladi še ni staro osemnajst let; publ. pomlad narodov leto 1848 v stari Avstriji, ko so nenemški narodi zahtevali svoje narodne pravice; ekspr. pomlad življenja mu je hitro minila mladost; pesn. ti si pomlad mojega življenja sreča, veselje; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi; prim. spomladi ♪
  14.      pomoléti  -ím dov., tudi pomôlel (ẹ́ í) 1. priti v položaj, da seže kaj bolj daleč kot sosednje stvari: iz rokavov so pomolele suhe roke / pomladansko cvetje je pomolelo izpod snega 2. neustalj. pomoliti, dati: pomoleti jezik iz gobca / pomolel ji je bratovo pismo ♪
  15.      pomŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) zmrznjen na površini: na pomrzlem snegu mu je spodrsnilo / pomrzla cesta ♪
  16.      pomŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) zmrzniti na površini: sneg je pomrznil; ceste so pomrznile / od mraza so mu ušesa pomrznila // zaradi mraza se poškodovati, uničiti: bali so se, da bi oljka ne pomrznila ● star. kri ji je pomrznila (v žilah) zastala, zledenela; star. pomrznilo ga je po telesu zazeblo pomŕznjen -a -o: pomrznjen sneg; tla so pomrznjena ♪
  17.      pomrzováti  -újem nedov. (á ȗ) zmrzovati na površini: sneg že pomrzuje; brezoseb. že zgodaj pred mrakom je pomrzovalo ♪
  18.      ponekód  prisl. (ọ̄) na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: ponekod že presajajo tkivo s človeka na človeka; sneg se udira ponekod do kolen / ponekod imajo v tovarnah samo dnevno delo ♪
  19.      ponjáva  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: čez seneno kopico so položili ponjavo; pokriti tovor s ponjavo; nebo je bilo kot velika, siva ponjava / šotor si je naredil iz dveh ponjav / nepremočljiva ponjava // star. rjuha: platnena ponjava 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno ponjavi: sonce topi zadnje ponjave snega; dolge, zlate ponjave žita / megla je bila v širokih, prosojnih ponjavah razprostrta nad reko / z oslabljenim pomenom: bleščeča ponjava morja morje; bil je zavit v črno ponjavo noči ◊ navt. vdorna ponjava četverokotno platno, ki se razpne čez nastalo luknjo v trupu ladje, da se zmanjša vdor vode; šport. prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir ♪
  20.      ponújati  -am nedov., tudi ponujájte; tudi ponujála (ú) 1. delati, da lahko kdo kaj a) dobi: natakarji ponujajo jedi okoli mize; za uslugo mu je ponujal nagrado / ponujati komu svoje prijateljstvo / ker je deževalo, so mu ponujali dežnik / ekspr. ponujali so ji več ženinov, pa ji nobeden ni bil všeč b) kupi, najame: branjevke ponujajo zelenjavo / oglas ponuja hrano in prenočišče v hotelu / ponujati blago po različnih cenah prodajati 2. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: češnja na vrtu vsako leto ponuja veliko sadežev / življenje nam ponuja mnogo lepega / predpisi ponujajo samo eno rešitev // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: ta dogodek nam ponuja priložnost, da nadomestimo zamujeno; zdelo se mu je, da se mu tam ponuja bogastvo / z oslabljenim pomenom: hrib je ponujal lep razgled na mesto; z vrha gore se je ponujal pogled na jezero 3. knjiž. imeti, vsebovati: njegova knjižnica ponuja dovolj gradiva za različne referate, razprave ● za atentatorjevo glavo ponujajo nagrado kdor bo omogočil, da bo atentator aretiran, bo dobil nagrado; ponujali so mu potico, pa je ni jedel ga silili, naj jo jé; ekspr. ponujal ji je zakon izražal željo, naj se poroči z njim ponújati se 1. izražati pripravljenost za kako dejanje: dve leti se je hodil ponujat v službo; ponujal se je, da jih odpelje v mesto / ponujal se je za pomoč; kar naprej se ji ponuja za spremstvo 2. ekspr. siliti se, truditi se jesti, piti: dolgo se je ponujala z juho; ves večer se je ponujal s kokto / pa pusti, kaj se ponujaš ● ekspr. dež, sneg se ponuja začenja zelo rahlo deževati, snežiti; ekspr. dobra jed se sama ponuja je ni potrebno priporočati; ekspr. ponujale so se ji črne misli jo vznemirjale, jo mučile; ekspr. pred beznicami so se ponujale prostitutke so bile pripravljene imeti spolne odnose za plačilo; ekspr. ponujajo se nova in nova vprašanja se pojavljajo, nastopajo ponújan -a -o: ponujanih jedi se ni niti dotaknil; zavrnil je ponujano pomoč; sprejel je ponujano službo; kvaliteta ponujanega blaga je slaba ♪
  21.      popáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od popačiti: popačenje volilnih rezultatov je razburilo ljudi; popačenje resnice / popačenje pokrajine z neprimernimi stavbami ◊ elektr. nezaželena sprememba signala, ki se pojavi med dvema točkama prenosnega sistema ♪
  22.      popásti  -pásem dov. (á) 1. pasoč se pojesti: živina je popasla travo; do golega popasti / popasti travnik / konji so popasli žito pasoč se poškodovali, uničili; pren., ekspr. sonce je popaslo še tistih nekaj krp snega 2. povzročiti, da žival kaj pasoč se poje: ne smeš popasti tiste trave, ker jo bom kosil / popasti obronke njiv; vse okrog hiše je že popasel / pastir je popasel sosedovo koruzo 3. krajši čas pasti: popasti kozo; malo še popasi, je še prezgodaj gnati domov; srna se je nekoliko popasla po travniku popásen -a -o: popaseno deteljišče ♪
  23.      popŕh  -a m (ȓ) 1. knjiž. tanka, rahla plast česa sipkega, zlasti snega: sonce je stopilo poprh; poprh na skalah / snežni poprh / z oslabljenim pomenom poprh slane; pren. poprh liričnosti v drami 2. agr. tanka voščena prevleka na listju in sadežih: poprh na slivah; listi z modrim poprhom 3. glagolnik od poprhati: poprh z razpršilom ♪
  24.      popŕhati  -am dov. (r̄) z razpršeno tekočino zmočiti, ovlažiti: poprhati obraz s hladno vodo; vsak večer se poprha ● ekspr. sneg je poprhal skalne vrhove jih pokril v tanki, rahli plasti popŕhan -a -o: s snegom poprhane skale ♪
  25.      popustíti  -ím dov., popústil (ȋ í) 1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti 2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili 4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal 5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil ● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno popustívši zastar.: popustivši vajeti, je stopil z voza popuščèn -êna -o: popuščena vrv ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA