Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sne (674-698)


  1.      hèk  medm. (ȅ) posnema glas pri odkašljevanju ♪
  2.      heliográm  -a m (ȃ) meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram ♪
  3.      hémbran  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična hémbrano prisl.: hembrano malo je tega ♪
  4.      héncan  -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hencana neroda héncano prisl.: hencano hitro je obmolknil ♪
  5.      héntan  -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot kletvica hentana reč, zdaj pa imamo héntano prisl.: to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč! ♪
  6.      hèp  medm. (ȅ) posnema glas race ♪
  7.      heraklít  -a m (ȋ) gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita ♪
  8.      hì  in hí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: hi, se kratko zasmeje; hi hi hi! ♪
  9.      hieroglífski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom ♪
  10.      hihì  in hihí medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pri smejanju: to je prijetno, hihi! ♪
  11.      hílusen  -sna -o (ȋ) pridevnik od hilus: hilusne bezgavke ♪
  12.      híperfúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize ♪
  13.      hípofúnkcija  -e ž (ȋ-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice ♪
  14.      hipotálamus  -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu ♪
  15.      hírati  -am nedov. (ȋ) postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari hirajóč -a -e: hirajoč človek; hirajoče drevo ♪
  16.      híšen  -šna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbe ● iron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, neprave ◊ zool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš ♪
  17.      híter  -tra -o prid., hitréjši (í ȋ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt ● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti ◊ avt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo hítro 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam ∙ preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom ◊ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro ♪
  18.      hitróst  -i ž (ọ̑) 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala ♦ astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo ♪
  19.      hk  [hǝ̀k] medm. (ǝ̏) posnema glas pri kolcanju: kdo le toliko name misli, hk / natakarica, še, hk, en liter ♪
  20.      hláčnik  -a m (ȃ) nar. zahodno hlačnica: z dlanjo si je otepel prašne hlačnike ♪
  21.      hladíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi // preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi 2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino 3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom hladíti se izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci ∙ na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi hladèč -éča -e: hladeča voda hlajèn -êna -o: hlajen prostor ♪
  22.      hlastáč  -a m (á) redko 1. požrešnež: bil je nenasiten hlastač 2. ekspr. bahav, domišljav človek: vedeli so, da je neresen hlastač ♪
  23.      hlòp  medm. (ȍ) posnema glas udarca, zamaha: hlop, zaloputne vrata ♪
  24.      hmtadra  [hǝ̀m- in hm̀-] medm. (ǝ̏; m̏) posnema takt, ritem pri plesu ♪
  25.      hò  medm. (ȍ) 1. posnema glas pri smejanju: ho ho ho, se je krohotal 2. izraža posmeh: ho, kakšna reva si; ho ho, dobro te je zavrnil 3. izraža nejevoljo, odpor: ho, ti prodana duša ♪

   549 574 599 624 649 674 699 724 749 774  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA