Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sne (49-73)

49.      snežíti  -ím nedov. (ȋ í) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki snežink: že ves dan sneži; močno snežiti; snežilo in deževalo je hkrati / snežilo je v velikih kosmih; sneži z vetrom 2. knjiž., ekspr. padati mirno, tiho kot sneg: cvetni lističi snežijo z drevesa / nežna svetloba sneži na njen obraz ♪
50.      snéžka  -e ž (ẹ̑) nav. mn. nepremočljivo gumijasto ali plastično obuvalo: obuti snežke ♪
51.      snéžnat  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dosti snega: sonce je zašlo za snežnatimi gorami / snežnata zima ♪
52.      snežníca  -e ž (í) voda, ki nastane pri taljenju snega: v kotanjah se je nabirala snežnica; umivati se s snežnico; potoki snežnice ♪
53.      snežník  -a m (í) visoka gora, na kateri se ohrani sneg vse leto ali velik del leta: na obzorju so se dvigali snežniki ♪
54.      snežníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na snežnik: snežniški vrhovi ♦ geogr. snežniško brezno brezno, v katerem se ohrani sneg vse leto ali velik del leta ♪
55.      snežnják  -a m (á) knjiž., redko sneženi mož: otroci delajo snežnjake ♪
56.      áeroposnétek  in aêroposnétek in áero posnétek in aêro posnétek -tka m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) fotografski posnetek iz zraka ♪
57.      besnênje  -a s (é) glagolnik od besneti: preklinjanje in besnenje / besnenje orkana ♪
58.      besnéti  -ím nedov., bêsni in bésni (ẹ́ í) 1. v dejanju kazati svoj bes: pijanec besni; besni od jeze; besni kakor zver / okupatorji so besneli po naših krajih 2. nastopati z veliko silo: boj, nevihta, požar besni; pren. v srcu mu besni vihar besnèč -éča -e: besneč ocean, ogenj ♪
59.      bêsnež  in bésnež -a m (ȇ; ẹ̑) kdor besni: izvili so besnežu orožje / usta se mu penijo kakor besnežu ♪
60.      brezdúšnež  -a m (ȗ) brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež ♪
61.      brezsnén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez sna: brezsnena noč ♪
62.      brezsnéžen  -žna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) redko ki je brez snega: kratkotrajne brezsnežne zime ♪
63.      debelúšnež  -a m (ȗ) ekspr. debel človek: dobrodušen debelušnež ♪
64.      dobrodúšnež  -a m (ȗ) ekspr. dobrodušen človek: šaljivec je in velik dobrodušnež; samozadovoljen dobrodušnež ♪
65.      dolgočásnež  -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. dolgočasen človek: pusti ga pri miru, tega dolgočasneža ♪
66.      hudomúšnež  -a m (ȗ) hudomušen človek: druščina hudomušnežev / ta je hudomušnež že po naravi ♪
67.      izbesnéti  -ím dov., izbêsni in izbésni (ẹ́ í) navadno z notranjim predmetom v dejanju pokazati svoj bes: izbesneti svoj bes, svojo jezo; izbesnela se je nad sestro izbesnéti se tudi izbesnéti prenehati besneti: pijanec se je izbesnel / nevihta se je izbesnela ♪
68.      kasnè  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. počasnež, zamudnež: težko je gledati kasneta ♪
69.      kasnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: le malo je kasnel / njegov duševni razvoj kasni zaostaja ♪
70.      kratkočásnež  -a m (ȃ) ekspr. kratkočasen človek: bil je prijeten kramljavec in kratkočasnež ♪
71.      lúsnec  -a [nǝc] m (ȗ) bot. rastlina zajedavka z rdečkastimi cveti v grozdih, Lathraea squamaria: lusnec na koreninah drevja ♪
72.      malodúšnež  -a m (ȗ) ekspr. malodušen človek: biti malodušnež; med branilci ni bilo niti enega malodušneža; vzdramiti malodušneže ♪
73.      nagnúsnež  -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim nagnusnežem nočem imeti stikov ♪

   1 24 49 74 99 124 149 174 199 224