Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sne (124-148) 
- sladkosnédec -dca m (ẹ̑) knjiž. sladkosnednež: takemu sladkosnedcu je težko ustreči ♪
- sladkosnéden -dna -o prid. (ẹ̄) ekspr. ki rad jé sladke jedi: sladkosnedni otroci; zelo je sladkosneden ♪
- sladkosnédež -a m (ẹ̑) sladkosnednež: sladkosnedež je s slastjo jedel ♪
- sladkosnédka -e ž (ẹ̑) sladkosnednica: bila je velika sladkosnedka ♪
- sladkosnédnež -a m (ẹ̑) ekspr. kdor rad jé sladke jedi: sladkosnednež se je razveselil torte ♪
- sladkosnédnica -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki rada jé sladke jedi: bila je razvajenka in sladkosnednica ♪
- sladkosnédnost -i ž (ẹ̄) ekspr. lastnost, značilnost sladkosnednega človeka: norčevali so se iz njegove sladkosnednosti ♪
- sméšnež -a m (ẹ̑) ekspr. smešen človek: smejali so se temu smešnežu ♪
- splesnéti -ím dov., splêsni in splésni (ẹ́ í) 1. postati plesniv: kruh, sadje splesni 2. slabš. postati nedejaven, negiben: v tem kraju bo splesnel; duševno in telesno splesneti splesnèl in splesnél -éla -o: splesnel kruh; splesnela moka ♪
- stêreoposnétek in stêreo posnétek -tka m (ȇ-ẹ̑) fot. stereoskopski posnetek: stereoposnetek luninega površja ♪
- téleposnétek -tka m (ẹ̑-ẹ̑) knjiž. posnetek s teleobjektivom: narediti teleposnetek ♪
- tésnec tudi têsnec -a [nǝc] m (ẹ̄; ē) knjiž. tesen, soteska: pot teče skozi tesnec ● knjiž. ladja plove skozi tesnec ožino ♪
- uspéšnež -a m (ẹ̑) ekspr. uspešen človek: poslovni uspešneži ♪
- valisnêrija -e ž (é) bot. vodna rastlina s trakastimi listi in samo moškimi ali samo ženskimi cveti, Vallisneria spiralis: gojiti valisnerije v akvariju ♪
- vzbesnéti -ím dov., vzbêsni in vzbésni (ẹ́ í) postati besen: vzbesnel je in začel razbijati posodo; vzbesnela je zaradi njegove trdosrčnosti; spet, takoj vzbesneti / ekspr. reka ob nalivih vzbesni vzbesnèl in vzbesnél -éla -o: vzbesnel človek ♪
- zabesnéti -ím dov., zabêsni in zabésni (ẹ́ í) 1. v dejanju pokazati svoj bes: zakaj je tako zabesnel, ko jih je zagledal 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: boj je zabesnel; pren. v njem je zabesnel vihar ljubosumja ♪
- zakasnélec -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. zamudnik: semintja je srečala kakega zakasnelca / zakasnelec je skočil k ostalim piščancem pod kokljino perut ♪
- zakasnélost -i ž (ẹ́) knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno: ideje so kljub zakasnelosti zanimive ♪
- zakasnéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: avtobus je tisti dan zakasnel / ura je spet zakasnela pet minut zaostala 2. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje sadnega drevja je letos zakasnelo zakasnèl in zakasnél -éla -o: zakasnel razvoj; zakasneli gostje ♪
- zakasnévanje -a s (ẹ́) glagolnik od zakasnevati: zakasnevanje vlaka / zakasnevanje visokih temperatur ♪
- zakasnévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. imeti zamudo, biti pozen: vlak pogosto zakasneva / pri izvajanju reforme zakasnevamo / obvestila zakasnevajo zamujajo; ura zakasneva zaostaja // začenjati se, nastopati pozneje, kot se predvideva, pričakuje: pomlad zakasneva; visoke temperature letos nekoliko zakasnevajo 2. preh. povzročati, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slabo vreme zakasneva setev ♪
- zaplesnéti -ím dov., zaplêsni in zaplésni (ẹ́ í) prekriti se s plesnijo: sir zaplesni zaplesnèl in zaplesnél -éla -o: zaplesnele stene ♪
- zasnežíti -ím dov., zasnéžil (ȋ í) 1. brezoseb. začeti snežiti: shladilo se je in zvečer je zasnežilo 2. brezoseb., preh. s snegom zakriti, prekriti: zasnežilo je ceste in polja 3. preh., publ. zakriti, prekriti z umetnim snegom: uspelo jim je zasnežiti smučišče zasnežèn -êna -o: zasneženi vrhovi gor; zasnežene ceste; zasnežena pokrajina ∙ ekspr. zasneženo zimsko jutro jutro z zasneženo pokrajino ♪
- zbesnélec -lca [u̯c] m (ẹ̑) ekspr. zbesnel človek: miriti zbesnelca; vpila sta kot zbesnelca ♪
- zbesnélost -i ž (ẹ́) stanje zbesnelega: v zbesnelosti ne ve, kaj dela ♪
1 24 49 74 99 124 149 174 199 224 
