Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sna (2124)



  1.      snack bar  snack bara [snêk bár in snék bár] m (-; ẹ̑-) gost. gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in nahitro pripravljene jedi: iti v snack bar
  2.      snága  -e ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snago; ima smisel za red in snago; telesna snaga; snaga stanovanja ∙ ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
  3.      snagoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi snago: snagoljuben človek; biti zelo snagoljuben
  4.      snáha  -e ž (á) sinova žena v odnosu do njegovih staršev: s snaho se lepo razumejo; bodoča snaha
  5.      snájperka  -e ž (á) žarg., voj. ostrostrelska puška: streljati s snajperko
  6.      snást  -í ž () zastar. jadrovje: popravljati snast na ladji
  7.      snážen  -žna -o prid., snážnejši (á ā) ki je brez umazanije, prahu: snažni čevlji; snažno stanovanje; vse je bilo urejeno in snažno / dojenček je bil zelo snažen / snažna gospodinja gospodinja, ki ima smisel za snago; snažno delo delo, pri katerem se človek ne umažezastar. imel je zelo snažne roke močne snážno prisl.: snažno oblečen; snažno pometeno dvorišče
  8.      snáženje  -a s (á) glagolnik od snažiti: snaženje stanovanja; pospravljanje in snaženje / snaženje živine
  9.      snažílec  -lca [tudi c] m () delavec, ki čisti: snažilec čevljev, oken; snažilec ulic / mazalec in snažilec ladijskih kotlov
  10.      snažílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na snaženje: snažilna ekipa / snažilne priprave
  11.      snažílka  -e [tudi k] ž () ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem: zaposliti več snažilk; šolska snažilka
  12.      snážiti  -im nedov.) odstranjevati umazanijo, prah: ves dopust je samo snažila in pospravljala; snažiti čevlje, okna; snažiti si nohte / snažiti in krmiti konje
  13.      snážnost  -i ž (á) stanje brez umazanije, prahu: navajati, paziti na snažnost; snažnost stanovanja; čut za snažnost
  14.      šnávcer  -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer
  15.      sna  -e ž (ọ̑) pog., ekspr., navadno kot podkrepitev, v zvezah: kar pusti vse skupaj, pa mirna Bosna saj je vseeno; tako bo, kot sem rekel, in mirna Bosna o tem ne bomo več govorili
  16.      céssna  -e [cesna] ž (ẹ̑) lahko poslovno ali šolsko letalo ameriške tovarne Cessna: pilotirati cessno / dvosedežna, enomotorna cessna
  17.      česnáč  -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: bahav česnač
  18.      česnálo  -a s (á) česnač: kaj česnaš, česnalo staro
  19.      česnánje  -a s () glagolnik od česnati: to je vse samo prazno česnanje / dovolj mi je že česnanja o tem
  20.      česnáti  -ám nedov.) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti // govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo
  21.      debelúšnat  -a -o prid. () redko debelušen, debelušast
  22.      sna  -e ž, désnih (ẹ́) 1. nav. ed. desna roka, desnica: z desno se je opiral na palico, leva mu je visela ob telesu; pesn. dekle, svojo desno mi podaj // desna noga: pri tangu mora plesalec voditi vedno z desno / v medmetni rabi otroci so korakali: leva, desna, ena, dve 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, po, v, z izraža desno stran: iti, kreniti, zaviti na, v desno; nagniti, obrniti se v desno; vrata se odpirajo na, v desno; ko greš čez cesto, poglej na levo in desno; obrat v desno / krogla je priletela z desne; na desni stoji mogočno poslopje, na levi pa lesena bajtica; voziti po desni / kot povelje na desno; pren. vodstvo stranke ubira pot na desno ● kar tod pojdite in se držite desne, na desno na vsakem razpotju pojdite po desni poti; ekspr. ta človek se ne ozira ne na levo ne na desno dela po svoje, ne upošteva mnenja, nasvetov drugihobrt. plete same desne desne petlje
  23.      dlêsna  -e ž (é) nav. mn. dlesen: krvaveče dlesne
  24.      drevésnat  -a -o prid. (ẹ̑) porasel z drevjem: drevesnata pokrajina / drevesnat grm drevesast
  25.      šna  -e ž () nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici // star. gospodinjska pomočnica, sobarica

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA