Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sna (51-75) 
- píksna -e ž (ȋ) nižje pog. konzervna škatla: na tleh so ležale prazne piksne ♪
- plosnàt -áta -o prid. (ȁ ā) knjiž., redko ploščat: plosnate medvedove šape / plosnat nos, obraz ♪
- ponesnážiti -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: muhe so ponesnažile sliko; ponesnažiti posteljo ∙ ponesnažiti tla umazati ponesnážiti se iztrebiti se: pes se je ponesnažil v sobi ponesnážen -a -o: ponesnažena obleka; vse je ponesnaženo od muh ♪
- posnážiti -im dov. (á ȃ) počistiti, očistiti: posnažiti hišo ♪
- prášnat -a -o prid. (ȃ) 1. podoben prahu: prašnata snov ♦ agr. prašnato gnojilo gnojilo v prahu; bot. prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago 2. redko prašen: prašnata cesta / ves je bil prašnat ♪
- preosnávljati -am nedov. (á) knjiž. spreminjati, reformirati: hotel je preosnavljati svet ♪
- presnavljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presnavljanje: presnavljalne motnje / presnavljalni proces ♪
- presnávljanje -a s (á) 1. glagolnik od presnavljati: presnavljanje hranilnih snovi / družbeno presnavljanje; presnavljanje kulturnega življenja 2. biol. biokemični procesi, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: uravnavati presnavljanje; nenormalno presnavljanje; nepravilnosti v presnavljanju ♪
- presnávljati -am nedov. (á) 1. biol. opravljati biokemične procese, pri katerih nastajajo energija, potrebna za življenje, in snovi za obnavljanje celic: rastline presnavljajo; nekatere živali hitro presnavljajo; človek ta živila težko prebavlja in presnavlja / jetra presnavljajo beljakovine, maščobe in sladkor / presnavljati sladkor v alkohol 2. knjiž. spreminjati, predrugačevati: presnavljati svet, življenje; bolečina jo je notranje presnavljala presnavljajóč -a -e: presnavljajoče rastline; presnavljajoče se življenje ♪
- prisnávljati -am nedov. (á) biol. asimilirati: rastline prisnavljajo ♪
- résnat -a -o prid. (ẹ̑) resast: resnata trava / krma je resnata ♪
- rôsnat -a -o prid. (ō) redko rosen: rosnata trava / rosnata mladost ♪
- rúšnat -a -o prid. (ȗ) pokrit z rušo: rušnat nasip; rušnata tla / tam imajo koče rušnate strehe ◊ bot. rušnata masnica na vlažnih tleh rastoča visoka trava z raskavimi listi in zelenimi klaski v latu, Deschampsia caespitosa; rušnata zvončnica ♪
- sčesnati gl. izčesnati ♪
- súšnat -a -o prid. (ȗ) redko sušen: sušnato poletje ♪
- telésnat -a -o prid. (ẹ̑) zastar. debel, obilen: telesnat človek ♪
- trdomesnàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima trdo, čvrsto meso: trdomesnate češnje ♪
- trebúšnat -a -o prid. (ȗ) trebušast: trebušnat gostilničar / trebušnata steklenica ♪
- vésna -e ž (ẹ̄) 1. pesn. pomlad: cvetoča vesna; prihod vesne 2. nav. mn., etn., po ljudskem verovanju vsako od bajeslovnih ženskih bitij, ki prihajajo februarja z gora v dolino budit naravo: pripoved o vesnah 3. agr. zgodnji krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom in belo kožo: saditi vesno / krompir vesna ♪
- vrésnat -a -o prid. (ẹ̑) porasel z vreso ali reso: vresnato pobočje ♪
- zasnávljati -am nedov. (á) 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnavljati načrte / zasnavljati nove trgovske, znanstvene vezi 2. delati, izdelovati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: zasnavljati novo zgradbo 3. publ. postavljati, utemeljevati: avtor v svojem delu zasnavlja svojevrstno teorijo ♪
- ábota -e ž (á) raba peša nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna! ♪
- abscísen -sna -o (ȋ) pridevnik od abscisa: abscisna os ♪
- adrésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu ♪
- afékcija -e ž (ẹ́) knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija ◊ med. kožna afekcija kožno obolenje ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
