Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sna (1.301-1.325)
- právšen -šna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. 1. ki je glede na določene potrebe, zahteve primeren, ustrezen: ravno pravšna miza za risanje; soba je kar pravšna zanj; za igro nas je pravšno število // primeren, ustrezen sploh: on je pravšen človek za tako delo; oglasil se je v pravšnem trenutku; hotel je ravno pravšen za nas 2. knjiž. pravi, pravilen: pravšna smer; pravšen in napačen / to je edina pravšna razlaga // pravi, resničen: šolo je obiskal pravšen pisatelj / pravšnega veselja po tem dogodku seveda ni bilo več ● knjiž., ekspr. imej zmeraj pravšno mero bodi zmeraj zmeren, v ničemer ne pretiravaj; zastar. to niso pravšne stvari naravne, normalne právšni -a -o sam.: govoril sem z ravno pravšnim; pravšno je povedal ♪
- prebavílo -a s (í) nav. mn. prebavni organ: bolezen prebavil; trebušna votlina s prebavili; prebavila in dihala ♪
- precéjšen -šna -o prid. (ẹ̄) ki dosega približno določeno visoko stopnjo a) glede na mero, intenzivnost: doseči precejšen uspeh; povzročiti precejšno škodo; precejšna verjetnost trditve; vladala je precejšna zmeda / ustrezati v precejšni meri b) glede na količino: imeti precejšne dohodke; nabrati precejšen kup suhljadi / to je precejšen kolektiv; zbrala se je precejšna družba c) glede na razsežnost: precejšen kos kruha; precejšna ladja / prehoditi precejšen del poti ♪
- precepíti in precépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. ponovno cepiti: hodil je po sadovnjaku in gledal, katera drevesa bo treba precepiti; precepiti trto; šipek je precepil z žlahtno vrtnico 2. knjiž. razdeliti, razcepiti: naplavina je precepila potok; tam se dolina precepi / vihar je precepil vrh macesna preklal, razklal; megle so se precepile pretrgale precépljen -a -o: precepljeno drevje ♪
- prečrpávanje -a s (ȃ) glagolnik od prečrpavati: prečrpavanje onesnažene vode ♪
- predčásen -sna -o prid. (á) ki se pojavi, poteka pred določenim časom: predčasno sklicanje skupščine / publ. predčasna ostarelost, smrt prezgodnja ◊ jur. predčasna upokojitev upokojitev pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti; med. predčasni porod prezgodnji porod predčásno prisl.: predčasno izpolniti delovni načrt; otrok se je rodil predčasno; trgali so predčasno, zato je grozdje kislo ♪
- predél -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. ozemlje z določenimi značilnostmi: živeti v arktičnih predelih; skalnati gorski predeli; obalni predel; stepski predeli Azije / kmečki predeli kraji; praznovanje novega leta v raznih predelih sveta krajih, delih / načrt o brezatomskem predelu brezatomski coni // del mesta, kraja s posebnimi značilnostmi: blokirati vse pomembne mestne predele / stare hiše v trnovskem predelu Ljubljane // publ. del, odsek: težji predeli ledenika; okusna urejenost nekaterih predelov stavbe 2. star. predelek, pregradek: ogledovati si živali v predelu / sedela je na stolu v predelu za priče / predel v vlaku oddelek / stati za steklenim predelom pregrado 3. anat. omejen del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti: gleženjski, ledveni predel / slušni predel možganov ♪
- predhíšen -šna -o prid. (ȋ) ki je, se nahaja pred hišo: predhišni prostor ♦ vrtn. predhišni vrt ♪
- predispozícija -e ž (í) knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: imeti predispozicijo za bolezen / duševna predispozicija / pisateljeva predispozicija za umetniško ustvarjanje ♪
- prèdkongrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred kongresom: predkongresna dejavnost; predkongresno zborovanje / predkongresne razprave; objaviti predkongresne teze za javno obravnavo ♪
- prèdnaglásen -sna -o prid. (ȅ-ā) lingv. ki je pred naglasom: prednaglasni samoglasnik / prednaglasni zlogi ♪
- predolgočásen -sna -o [u̯g] prid. (á ā) preveč dolgočasen: predolgočasen film; njegovo delo je predolgočasno / predolgočasen človek je, da bi se pogovarjala z njim predolgočásno prisl.: predolgočasno predavati / v povedni rabi predolgočasno mu je bilo v samoti ♪
- predpísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predpis: predpisna določila predpísno prisl.: predpisno se predstaviti ♪
- prèdpotrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas a) pred določenim potresom: predpotresno stanje mesta b) pred potresom leta 1895 v Ljubljani: stara, predpotresna Ljubljana ♪
- predstáva -e ž (ȃ) 1. izvajanje, uprizarjanje odrskega dela pred občinstvom: gledati predstavo; oblikovati, režirati, voditi predstavo; kupiti vstopnice za predstavo / predstava je bila zelo obiskana videlo jo je veliko ljudi / cirkuška, filmska, gledališka, lutkovna predstava / gala predstava; popoldanska, večerna predstava; predstava na prostem / predstava Hamleta drame Hamlet / abonmajska predstava; otvoritvena predstava sezone prva, uvodna / zaradi bolezni je predstava odpadla je ni bilo / predstave (so) ob petnajsti, sedemnajsti, devetnajsti in enaindvajseti uri 2. kar nastane v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstave se spreminjajo; jasna, nazorna predstava; predstave in zaznave / slušna, vidna predstava; predstava hrapavosti // navadno v zvezi z o kar nastane v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene
dejavnosti: imeti čudne, svoje predstave o čem; o vohunstvu imate napačne predstave; ustvariti si predstavo o najnovejši literaturi; izkrivljena, objektivna, subjektivna predstava o svetu / ta cesta ustreza naši predstavi o dobri poti ∙ knjiž. v predstavah se mu je prikazovala podoba matere mislil je na mater ♪
- predstavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od predstaviti: po predstavitvi gostov se je začel ples / predstavitev novih modelov avtomobilov; založba je organizirala predstavitev del mladih pesnikov / predstavitev gradiva je v knjigi zelo jasna in pregledna; predstavitev kulturnega programa prireditve po radiu / zaznave so predstavitev nečesa zunanjega ♪
- predúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki prepušča plin, tekočino, svetlobo: predušna plast / veter je zapihal skozi predušno odprtino odprtino za zračenje ♪
- preglásen -sna -o, stil. preglasán -glásna -o in -ó, stil. preglasèn -snà -ò prid. (á; ȃ á; ǝ̏ ȁ) preveč glasen: preglasno govorjenje, petje / preglasni ljudje preglasnó in preglásno prisl.: preglasno govoriti, peti ♪
- pregléden 2 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo / pregledna dejavnost ◊ šport. pregledno tekmovanje del treninga, pri katerem se ugotavlja duševna in telesna usposobljenost tekmovalcev ♪
- pregréšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na pregreho: pregrešne misli, želje / zakriviti pregrešno dejanje pregréšno prisl.: pregrešno govoriti ♪
- prehránjenost -i ž (ā) od prehrane odvisno stanje organizma: ugotoviti, kakšna je prehranjenost prebivalstva ♪
- preiskáva -e ž (ȃ) 1. glagolnik od preiskati: a) preiskava miniranega zemljišča; mikroskopska preiskava snovi / preiskava potnikov in prtljage na meji / uporabiti za preiskavo moderne pripomočke b) preiskava pacienta; preiskava sluha, srca; preiskava urina / bakteriološka, citološka preiskava 2. jur. dejanje v sodnem ali upravnem postopku, narejeno za odkritje predmetov, sledov, oseb, pomembnih zanj: zahtevati preiskavo; listine, najdene pri preiskavi / delati preiskavo v navzočnosti prič preiskovati / hišna preiskava preiskava stanovanja in drugih prostorov; osebna preiskava preiskava oblačila, telesnih odprtin osebe 3. jur. prva faza kazenskega postopka, v kateri se zberejo podatki in dokazno gradivo za morebitno vložitev obtožnice: začeti preiskavo proti komu; rezultati preiskave / preiskavo vodi zelo izkušen preiskovalec ◊ jur. psihološka preiskava
preiskava v kazenskem postopku, ki jo odredi sodišče in opravi psiholog za dopolnitev podatkov o obdolženčevi osebnosti; teh. metalografska preiskava materiala; rentgenska preiskava ulitka ♪
- preizkúsen tudi preskúsen -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na preizkus: preizkusni nastop igralca / preizkusna proga za avtomobile / preizkusni pilot, voznik; preizkusne osebe ● ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa ◊ avt. preizkusna tablica začasna tablica na neregistriranem vozilu; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; šol. preizkusni izpit izpit, s katerim se ugotavlja znanje, potrebno za nadaljevanje študija na višji ali visoki šoli, navadno po prvem letniku ♪
- prejásen -sna -o prid. (á) 1. preveč jasen, razumljiv: to je prejasen in preoster odgovor, užalili ga bomo 2. ekspr. zelo jasen: prejasen zimski dan / knjiž. prejasna gorska reka čista, bistra / prejasna stvar, pa je vendar ne uvidi zelo jasna, razumljiva 3. nekdaj, kot pristavek za plemiškega dostojanstvenika spoštovan, cenjen, plemenit: zapoved prejasnega gospoda / v nagovoru izvolite, prejasni knez, vladar prejásno prisl.: prejasno kazati odpor ♪
- prekásen -sna -o tudi -ó prid. (á) raba peša prepozen: bil je prekasen, vsi so že odšli prekásno in prekasnó prisl.: prekasno priti, vstati ♪
1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401