Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

smeh (347-371)



  1.      odgrníti  in odgŕniti -em dov. ( ŕ) 1. (delno) odstraniti tkanino, ki kaj pokriva, zakriva: odgrniti odejo, pregrinjalo, zaveso; pren., ekspr. odgrniti zagrinjalo preteklosti // (delno) odstraniti s česa tkanino, ki to pokriva, zakriva: odgrniti mizo, okno, posteljo / pokrite vrtnice so odgrnili odkrili / smehljaj ji je odgrnil bleščeče zobe; pren., knjiž. odgrniti skrivnost 2. star. odmakniti, umakniti: odgrnil je kamen s ceste / odgrnila je veje in previdno stopala naprej odgŕnjen -a -o: odgrnjena skrivnost; postelja je že odgrnjena
  2.      odkríti  -kríjem dov., odkrìl tudi odkríl (í ) 1. odstraniti z odprtega dela česa predmet, nameščen nanj: odkriti lonec, sod, vodnjak / odkriti pokrovko // odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: odkriti gredo; odkriti tla / odkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; odkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; odkriti posteljo odgrniti; odkril si je prsi in pokazal rano razgalil // s strehe odstraniti kritino: vihar je odkril streho 2. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: premaknil se je in s tem odkril skrivni vhod / ekspr. smehljaj ji je odkril zobe 3. z raziskovanjem, preučevanjem narediti znano kaj neznanega: odkriti bacil tuberkuloze, povzročitelja bolezni, radioaktivne snovi / Krištof Kolumb je odkril Ameriko / odkriti nove načine dela / odkriti nov stroj izumiti, iznajti // narediti znano kaj prikritega, skrivnega: bolezen so pravočasno odkrili; odkriti nevarnost, zaroto; odkril je njegov talent / odkriti tatu; odkril je vzrok slabe volje ugotovil; odkril je, da ima vsaka stvar svoje ime spoznal; takrat se mu je odkrilo, da oče tega ne zmore več // narediti znano sploh: preučevanje teh dejstev bo odkrilo tudi izhodišča gibanja / v svojem delu je odkril preteklost te dežele 4. narediti, da za kaj izve kdo drug: svoje tehnike ni hotel odkriti; odkriti komu skrivnost; odkril ji je svojo ljubezen izpovedal; odkriti komu svoje želje povedati; nikomur se ni odkril ni povedal svojih čustev, težav 5. ugotoviti, da kje kaj je: ko je hodil mimo izložb, je odkril celo vrsto zanimivih predmetov; na cesti je odkril sledove stopinj opazil / v besedilu je odkril več napak našel / ekspr.: odkriti pobeglega voznika najti; končno ga je odkrila v gostilni ● slabš. ta človek ne bo odkril Amerike ni posebno pameten, bister; iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; ekspr. ko mu je bilo petnajst let, je odkril Gorkega se je seznanil z njegovimi deli, idejami; ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; odkriti spominsko ploščo, spomenik narediti, da postane plošča, spomenik viden širši javnosti, navadno z odstranitvijo zagrinjala; ekspr. v njem je odkrila srečo on jo osrečuje; ekspr. v njej je odkrila staro znanko prepoznala, ugotovila; ekspr. šele pozno sem odkril knjigo spoznal, da je branje knjig užitek odkríti se 1. dati pokrivalo z glave: bilo ji je vroče in se je odkrila / ko jo je srečal, se je odkril jo z odstranitvijo klobuka z glave pozdravil 2. ekspr. postati viden, pokazati se: ko ji je kapa zdrsnila, se je šele odkrila njena lepa glava / ko smo prišli na vrh gore, se nam je odkril prekrasen razgled / v tej revoluciji se je odkrila vsa njena demokratična vsebina / z ekspresionizmom se je naša beseda odkrila v izrazni zagnanosti ● ekspr. pred temi organizacijami se lahko odkrijemo zaslužijo naše priznanje, spoštovanje odkrít -a -o 1. deležnik od odkriti: s tem so bili odkriti ostanki njihove kulture; odkrita posoda, streha; bolezen je bila pravočasno odkrita; okrog hodi odkrita in brez plašča / odkrit bazen na prostem in brez strehe 2. ki govori, ravna tako, kot v resnici misli, čuti: odkrit človek; z njim ni bila odkrita / odkrit značaj; je odkritega srca / ekspr., kot podkrepitev bodimo odkriti, to res ni bilo prav // ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: to so odkrite besede; odkrito priznanje / ekspr. razgovor je potekal v odkritem vzdušju / odkrita pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori 3. ekspr. ki se opravi tako, da so drugi s tem seznanjeni: prišlo je do odkritega boja, napada / do njih kaže odkrite simpatije / imel je odkrit namen / to so njegovi odkriti nasprotniki; prisl.: odkrito napisati, povedati / ekspr., kot podkrepitev odkrito povedano, rečeno, tega človeka ne cenim
  3.      odmévati  -am nedov. (ẹ́) 1. ponavljati se, širiti se kot odmev: streli odmevajo; klici odmevajo od gor; brezoseb.: ali slišiš, kako odmeva; zavpil je, da je odmevalo od skal; pren., knjiž. materin jok ji je še vedno odmeval v srcu // nav. ekspr. glasno slišati se sploh: v daljavi odmeva grmenje topov; povsod odmeva vesela pesem; prisrčen smeh odmeva med stenami / koraki odmevajo po tlaku // v zvezi z od biti poln (odmevajočih) glasov, hrupa: dolina odmeva od vriskov; prazna hiša je odmevala od njegovih korakov; ekspr. dvorana kar odmeva od ploskanja 2. navadno s prislovnim določilom ob svojem nastanku biti predmet razpravljanja v javnosti: avtorjeva razprava je glasno odmevala tudi v tujini; nesreča je močno odmevala po vsem svetu; pozitivno, ugodno odmevati / publ. ukrep ni ugodno odmeval // knjiž. biti viden, kazati se: posledice te katastrofe bodo še dolgo odmevale; taka stališča še vedno odmevajo v slovenski literaturi / v sinovem glasu je odmevalo razočaranje / iz njenih besed je odmeval obup / najnovejše skladbe so dokaz, da je glasbeni bienale močno odmeval med našimi skladatelji zelo vplival nanjezastar. rezko je odmeval na njegova vprašanja odgovarjal odmévati se star. odmevati: koraki se glasno odmevajo po tlaku odmevajóč -a -e: odmevajoči glasovi, klici, koraki; pesem, odmevajoča od skal
  4.      odobrávati  -am nedov. () izražati soglasje s čim: večina odobrava njegov predlog / njegovega ravnanja niso odobravali // izražati soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: odobravati delavcem popust za prevoz na delo / banke odobravajo kredite odobravajóč -a -e: odobravajoč nasmeh; prisl.: odobravajoče prikimati
  5.      odreševáti  -újem nedov.) knjiž. delati, povzročati, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve: glasba odrešuje in osvobaja; odreševati človeka odrešujóč -a -e: njegov smeh je bil odrešujoč in nalezljiv; izgovoriti odrešujočo besedo; odrešujoča resnica
  6.      odsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem odstraniti: odsekati vejo s sekiro; kakor bi odsekal, je nehal govoriti nenadoma / za kazen so mu odsekali prst ∙ ekspr. zanjo bi si dal odsekati glavo vse bi žrtvoval za njene koristi; zelo jo ima rad // s sekanjem odstraniti del česa: palico na koncu odsekaj; kost je prevelika, malo jo odsekajte // s sekanjem ločiti od večje količine: odsekati velik kos mesa 2. ekspr. ustaviti, prekiniti: nakratko odsekati vprašanja vsiljivih novinarjev / ne morem, je odsekala pogovor // nenadoma prenehati: odsekal je govor in za trenutek pomolčal / odsekati gib 3. ekspr. nakratko, odločno reči, odgovoriti: kaj bi se bal, je odsekal odsékan -a -o 1. deležnik od odsekati: odsekan gib, smeh; odsekana zelnata glava; odsekana palica; strmo odsekana skala 2. kratek in ostro izrečen: odsekani stavki; poslušati odsekana povelja / odsekani klici / odsekani koraki; prisl.: odsekano se gibati; odsekano reči, ukazati
  7.      odsévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči: sončna svetloba odseva v rosi; plameni se odsevajo v njegovih očeh / svetloba plinskih svetilk je odsevala od mokrega tlaka / z oken je odsevalo dopoldansko sonce; zimsko sonce odseva v snegu / na gladini jezera odsevajo hiše // odbijati: stena odseva svetlobo / voda odseva njegovo podobo kaže // svetlo se odražati, kazati: breze odsevajo iz zelenja 2. redko svetiti, sijati: luč odseva v temo 3. kazati, izražati: pogled odseva njegova čustva; njen obraz odseva odločnost; nasmeh je odseval radost in srečo / vprašanje je odsevalo podcenjevanje / knjiž. umetnost odseva svoj čas // biti viden, kazati se v čem: ponos mu je odseval v očeh; jeza se mu odseva na obrazu / z obraza mu odsevata groza in strah / iz besed je odsevala utrujenost / knjiž. v šopku je odsevala pozna jesen ● publ. rezultati gospodarske reforme odsevajo na družbeni razvoj vplivajo odsevajóč -a -e: razumel je iz pesmi odsevajočo otožnost; v morju odsevajoče mesto; nežnost odsevajoče oči odsévan -a -o: odsevana sončna svetloba
  8.      óha  medm. (ọ̑) 1. izraža zadovoljnost, posmeh: oha, se je zasmejal od peči 2. pri nagovoru izraža opozorilo: oha, fant, ti me boš še prevrnil; oha, narobe voziš 3. klic vprežni živini stoj: oha, sivec
  9.      ohohó  tudi òhòhò medm. (ọ̑; --) 1. izraža začudenje, presenečenje: ohoho, kaj pa vidva tukaj 2. izraža posmeh: ohoho, prav ti je
  10.      okóli  predl. (ọ̑) z rodilnikom 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: zavezati si ruto okoli glave; sedeti okoli mize; oviti si vrv okoli roke; otepati, pogledati okoli sebe; zemlja kroži okoli sonca; okoli vasi so nizki griči / ekspr. okoli in okoli hiše je visoka ograja / naselja okoli Ljubljane; potovanje okoli sveta; ogrlica okoli vratu // nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: pogovor se suka okoli poljskih del; razprava se neprenehoma vrti okoli istega vprašanja / publ.: truditi se okoli izboljšanja preskrbe; razburjenje okoli zvišanja cen kruha in mesa; zapleti okoli gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okoli stanarin o stanarinah; spor okoli umika čet zaradi umika; glede umika 2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: cesta kmalu zavije okoli hriba; veter piha okoli ogla; položiti dekletu roko okoli pasu; okoli rame oprtana torba / tesnoba okoli srca; smehljaj okoli ust / doma je tam nekje okoli Kranja / ekspr. krogle žvižgajo okoli nas 3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okoli desetih, desete (ure); okoli novega leta; bilo je okoli leta 1900; temperature okoli nič ● pog., ekspr. smukati se okoli deklet veliko in rad se družiti z njimi; prizadevati si pridobiti njihovo naklonjenost; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. sukati se okoli koga posvečati komu veliko pozornosti; ekspr. žena ovija moža okoli mezinca, prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; pog. hoditi okoli njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; pog., ekspr. daj mu eno okoli ušes udari ga; ekspr. ljudje so se mu metali okoli vratu objemali so ga; ekspr. letati okoli zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč
  11.      okrog  predl., z rodilnikom 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okrog gornje hiše teče lesen hodnik; družba je zbrana okrog mize; četa počiva okrog ognjev; ozreti se okrog sebe / ekspr. okrog in okrog obzidja so sovražniki / sij okrog lune; ruta okrog vratu // nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: vse misli se mu vrtijo okrog jedi in pijače; pogovor se suka okrog veselice / publ.: hrup okrog previsokih zaslužkov; prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; zapleti okrog gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okrog pokojnin o pokojninah 2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: zavijte okrog tega bloka na desno; sedeti okrog peči; burja brije okrog oglov / tesno ji je okrog srca; smehljaj okrog ust 3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okrog enajstih, enajste (ure); okrog novega leta; temperature okrog nič; elipt. fant okrog dvajsetih ● pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; ekspr. sliniti se okrog direktorja prilizovati se mu; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; nar. govoriti okrog ogla ne naravnost; pog. povpraševati okrog sosedov pri (vseh) sosedih; pog. raznašati mleko okrog strank k (stalnim) strankam; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; ekspr. letati okrog zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč
  12.      okrúten  -tna -o prid., okrútnejši (ú ū) ki v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja veliko nasilje, velik pritisk: okruten gospodar, morilec / okruten izraz, obraz / okrutni udarci; okrutno ravnanje / okrutna zver krvoločna // ekspr. zelo hud: okrutna zima / prvo in najokrutnejše razočaranje v njegovem življenju okrútno prisl.: okrutno so ga umorili; okrutno so ga zasmehovali
  13.      oledenéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela // prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela 3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce ● ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic oledenèl in oledenél -éla -o: oledeneli pogled; oledeneli vrhovi gor
  14.      óljast  -a -o prid. (ọ́) 1. podoben olju: oljasta tekočina / oljasto vino // redko oljen, oljnat: očistiti oljaste steklenice 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: oljast glas, smehljaj óljasto prisl.: oljasto tekoč
  15.      óljnat  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na olje: oljnata površina, steklenica / oljnata tekočina // ki vsebuje olje: semena so oljnata / oljnati kruh, papir; oljnata barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja olje; oljnata slika ∙ knjiž., ekspr. oljnato morje mirno morje z ravno površino 2. knjiž., ekspr. ki izraža pretirano prijaznost: govoriti z oljnatim glasom; oljnat smehljaj óljnato prisl.: oljnato govoriti; oljnato gladka površina morja; oljnato rjav, zelen
  16.      omámljati  -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da se kdo manj ali sploh ne zaveda samega sebe, svojih dejanj: omamljati koga s plinom, strupom / omamljati živali 2. povzročati stanje čutnega in duševnega ugodja, v katerem se zmanjša zavedanje sebe, resničnosti: omamljati koga z govorjenjem, smehom; omamljati se z mamili ∙ ekspr. čudovite umetnine so omamljale obiskovalce prevzemale, navduševale omamljajóč -a -e: omamljajoče dišave
  17.      omíliti  -im dov. () 1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis // narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa // narediti kaj manj ostro, negativno: omiliti izjavo, kritiko, mnenje 2. narediti, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiliti carine / omiliti zahteve b) v manj izraziti obliki: omiliti stanovanjsko stisko; vihar se je omilil; knjiž. strmina se je nekoliko omilila zmanjšala 3. star. priljubiti, prikupiti: s svojim pripovedovanjem mi je kraj zelo omilil; knjiga se je mnogim omilila omíljen -a -o: omiljena oblika romantike; to je omiljena snov njihovih pogovorov
  18.      omiljeváti  -újem nedov.) 1. delati kaj milo, blago: nasmeh mu je omiljeval obraz / omiljevati ukrepe // delati kaj manj boleče, manj neprijetno: ta zavest ji je omiljevala slovo // delati kaj manj ostro, negativno: omiljevati prvotne izjave, trditve 2. delati, da se kaj pojavlja a) v manj visoki stopnji: omiljevati dajatve b) v manj izraziti obliki: omiljevati protislovja 3. star. priljubljati, prikupljati: te lastnosti so ga povsod omiljevale
  19.      opázen  -zna -o prid., opáznejši (á ā) ki se da opaziti: komaj opazen smehljaj; v teh črticah je opazen Cankarjev vpliv; opazna napaka, razlika; raze na izdelku so precej opazne // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: opazna obleka; rad uporablja opazno besedišče; opazno vedenje ∙ publ. naš tekmovalec je dosegel opazno sedmo mesto zelo dobro opázno prisl.: opazno se oblačiti, vesti; komaj opazno se premikati; njegova naloga je opazno boljša
  20.      opazljív  -a -o prid. ( í) opazen: opazljiva napaka; razlika med njima je opazljiva / v ničemer ni opazljiv opazljívo prisl.: komaj opazljivo se je nasmehnil
  21.      oponášati  -am nedov. () 1. ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug: otrok rad oponaša (starejše); oponašati govorjenje, kretnje, navade drugih; v oblačenju oponaša sosedo posnema / oponašati ptice / oponašati lajanje psov, rezgetanje konj / ta ptič oponaša druge ptiče // ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drug z namenom smešiti, žaliti ga: vsi se mu posmehujejo in ga oponašajo; oponaša ga, kako jeclja 2. raba peša očitati: oponašati komu hinavščino, malomarnost; oponaša mu, da ni točen; oponašala si je, ker mu ni pomagala / oponaša mu hrano
  22.      osaméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami osamèl in osamél -éla -o 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
  23.      oskúten  -tna -o prid. (ú ū) zastar. neprijeten, zoprn: oskuten nasmeh
  24.      osláden  -dna -o prid. (á) 1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna // nekoliko sladek: kri ima osladen okus 2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno 3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki // nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje osládno prisl.: osladno govoriti
  25.      osónčiti  -im dov. (ọ́ ọ̑) obdati s sončno svetlobo: sonce je osončilo drevored; pren., ekspr. smehljaj mu je osončil obraz osónčen -a -o: ustavil se je na osončeni jasi ∙ lepo osončen obraz zagorel; uporabiti bolj osončen prostor za bivanje bolj sončen

   222 247 272 297 322 347 372 397 422 447  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA