Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slug (17-41)

17.      dóktor  -ja m (ọ́) 1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor tovariš doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; tudi neskl. govoril sem z doktor Zarnikom; neskl.: doktor Korenova; doktor Bleiweisove Novice // kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije 2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja 3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira ♪
18.      doktorát  -a m (ȃ) 1. doktorski naslov: za docenta se zahteva doktorat; doseči, imeti, podeliti doktorat znanosti; doktorat iz ekonomskih ved / za zasluge so mu podelili častni doktorat iz medicine 2. delo, izpit za dosego doktorskega naslova: delati, narediti doktorat; pripravlja se na doktorat ♪
19.      dolgováti  -újem [u̯g] nedov. (á ȗ) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu ♪
20.      dólžen  in dolžán dólžna -o stil. -ó [u̯ž] prid. (ọ́ ȃ ọ́) 1. ki še ni poravnan, plačan: plačati dolžno naročnino; vrniti dolžno vsoto // v povedni rabi ki ima dolg: na vse strani je dolžen / dolžen mu je veliko vsoto; dolžen mu je za delo; dolžni ste mi najemnino za pol leta / hvala lepa za trud, koliko sem pa dolžen koliko vam moram plačati; polovico bom plačal takoj, ostalo pa ostanem dolžen; pren. družbi je bil dolžen za vzgojo ∙ pog., ekspr. nobene nam ni ostal dolžen vsak naš napad, obdolžitev je učinkovito zavrnil 2. ki se glede na zasluge pričakuje, zahteva: izkazujejo mu dolžno čast, spoštovanje; izreči komu dolžno priznanje // v povedni rabi obvezan komu kaj izkazovati, storiti: dolžen sem mu hvaležnost, hvalo; dolžni ste nam pojasnilo o tem, kar se je zgodilo / vsi smo dolžni skrbeti za red pričakuje se od nas, moramo; dolžni smo, da mu pomagamo 3. obvezen, predpisan: določili so dolžni delež posamezne občine pri financiranju skupnih zadev ◊ jur. dolžno pismo pismena obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; dolžni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; nujni delež ♪
21.      donácija  -e ž (á) v fevdalizmu podelitev zemljišča za vojaške, politične ali uradniške zasluge ♪
22.      dvoúmen  -mna -o prid., dvoúmnejši (ú ū) ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / redko bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično / s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo dvoúmno prisl.: dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega ♪
23.      gódčevstvo  -a s (ọ́) dejavnost godcev: po zaslugi godčevstva so prešli domači napevi tudi v plese ♪
24.      izklícati  -klíčem dov., izklícala in izklicála (í ȋ) 1. napovedati udeležencem dražbe ceno stvari, ki se prodajajo: izklicevalec je izklical vse, kar je bilo na dražbi / posestvo so izklicali za zelo nizko ceno prodali 2. glasno imenovati: izklicati številko dobitka / druge so klicali za dopust, njegovega imena pa niso nikoli izklicali 3. nekdaj javno prebrati, razglasiti, navadno mestne, občinske uredbe: občinski sluga je na trgu izklical uradna oznanila 4. knjiž., redko oklicati, razglasiti: armada je izklicala republiko; izklicati za kralja ● zastar. mrtvega ne izkličeš iz groba prikličeš izklícan -a -o: izklicana številka dobitka; pohištvo je že izklicano ♪
25.      izpodbíjati  -am in spodbíjati -am nedov. (í) 1. z udarjanjem, tolčenjem odstranjevati izpod česa: izpodbijati železniške pragove 2. prizadevati si zanikati, ovreči: izpodbijati dokaze; izpodbijati pravico do svobodnega odločanja; izpodbijati zasluge za kaj // jur. dokazovati neresničnost, nepravilnost, neutemeljenost česa: izpodbijati avtentičnost pisma, upravičenost izplačila, veljavnost pogodbe / izpodbijati odločbo s tožbo ♪
26.      knéžji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov ♦ zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju 2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila knéžje prisl.: (po) knežje pogostiti ♪
27.      kolájna  -e ž (ȃ) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom; medalja: izdelovati kolajne in plakete; srebrna, zlata kolajna; težka kolajna; trgovina s kolajnami 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi kolajno; pripeti si kolajno / odlikovati koga s kolajno za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti kolajne / bronasta kolajna ki se podeli za tretje mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske kolajne / žarg., šport. favorit je zlata kolajna z olimpijskih iger dobitnik te kolajne ∙ ekspr. dobiti kolajno biti eden izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejšem) športnem tekmovanju 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je že veliko kolajn / ostal je brez kolajne ♪
28.      komerciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nakup in prodajo blaga: izboljšati komercialno poslovanje / komercialni interesi / komercialni oglas, prospekt / komercialni uspeh poslovni, trgovski / komercialni direktor; komercialni oddelek v podjetju; komercialni sektor; višja komercialna šola 2. nav. ekspr. namenjen za prodajo, trgovanje: komercialno blago / komercialna kopija filma; pošiljka komercialnega stekla 3. publ. narejen tako, da se dobro, uspešno prodaja: komercialni filmi; izdajanje komercialnih knjig / prireditev je bila izrazito komercialna // redko donosen: ta obrt ne velja za komercialno / kulturni in komercialni turizem ◊ ekon. komercialni denar menice, čeki; komercialni kredit kredit, ki ga da prodajalec kupcu; komercialna banka banka, ki se ukvarja s kreditiranjem trgovine; komercialna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od izhodiščne do namembne postaje, in dolžino poti komerciálno prisl.: komercialno pomembni izdelki; komercialno postavljena merila; ekspr. komercialno smehljajoč se obraz; sam.: pog. največ zaslug za uspeh ima komercialni komercialni direktor, referent ♪
29.      komitènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. (poslovni) partner: komitentom je na uslugo več pomorskih agencij / uradne ure za komitente stranke 2. ekon. pravna ali fizična oseba, za katero trgovski posrednik opravlja trgovske ali bančne posle: banka je prodala vrednostne papirje svojih komitentov; komitenti in komisionarji ♪
30.      légija  -e ž (ẹ́) 1. pri starih Rimljanih osnovna vojaška enota, približno 5.000 mož: poveljnik zmagovite legije / rimske legije 2. navadno s prilastkom, v nekaterih državah vojaška enota za posebne namene, sestavljena iz prostovoljcev ali najetih vojakov: ustanoviti legijo / češka legija v prvi svetovni vojni; tujska legija nekdaj francoska kolonialna vojska iz najetih tujcev // ekspr. vojaška enota sploh: pohod fašističnih legij proti Jugoslaviji 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom velika množina: legije komarjev se dvigajo iz močvirja; legija oboževalcev / legija črtic ● križec častne legije ali legije časti francosko odlikovanje za civilne in vojaške zasluge ♪
31.      lénta  -e ž (ẹ̑) širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja: nositi lento; minister z lento in odlikovanji / red jugoslovanske zastave z lento visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in drugimi državami ♪
32.      lêvji  in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑) nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka // ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo ● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom ◊ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno ♪
33.      livríran  -a -o prid. (ȋ) oblečen v livrejo: livriran vratar / v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju: pri kosilu so stregli livrirani lakaji; livriran sluga ♪
34.      ljubáv  -i ž (ȃ) 1. star. ljubezen: nedolžna, zvesta ljubav; bil je vreden njene ljubavi / ljubav do domovine 2. zastar. usluga, prijaznost, ljubeznivost: izkazati komu ljubav; ne vem, kako naj vam povrnem to ljubav / stori mi to ljubav in vprašaj / stori to meni na ljubav na ljubo ♪
35.      lórd  -a m (ọ̑) v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron ♪
36.      lórdstvo  -a s (ọ̑) v Angliji 1. lordski naslov: kralj mu je za zasluge podelil lordstvo 2. s svojilnim zaimkom naslov za višjega plemiča: govor njegovega lordstva v parlamentu / kot nagovor vaše lordstvo ♪
37.      mecenátski  -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko mecenski: mecenatske zasluge / mecenatska akcija ♪
38.      mecénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mecene ali mecenstvo: mecenske zasluge / znana mecenska hiša / mecenska akcija ♪
39.      medálja  -e ž (á) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga z medaljo za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti medalje / bronasta, srebrna, zlata medalja ki se podeli za tretje, drugo, prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske medalje / žarg., šport. favorit je zlata medalja z olimpijskih iger dobitnik te medalje 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je veliko medalj / ostal je brez medalje ● ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; pog. to je druga plat, stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika ♪
40.      medvédji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh; medvedja šapa; medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodno ● ekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen ♪
41.      memoaríst  -a m (ȋ) knjiž. pisec spominov: ta memoarist ne poudarja lastnih zaslug / leposlovni memoarist ♪

   1 17 42 67 92 117