Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slu (1.384-1.408)


  1.      neúmnost  -i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril ♪
  2.      nèumŕl  -a -o prid. (ȅ-ȓ ȅ-ŕ) zastar. nesmrten: slaviti neumrlega pesnika / neumrle zasluge neminljive ♪
  3.      nevárnost  -i ž (á) 1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nevarnost mu grozi; nevarnost je minila; ni se zavedal nevarnosti; izpostavljati se nevarnosti; čutiti, slutiti nevarnost; naznanjati, opozarjati na nevarnost; pravočasno odkriti, odvrniti nevarnost; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; rešil ga je iz nevarnosti; ekspr. fant kar sili v nevarnost; spravljati, spuščati se v nevarnost; umikati se pred nevarnostjo; huda, velika nevarnost; ušel je smrtni nevarnosti // v povedni rabi stanje, nastalo zaradi take možnosti: bili so v veliki nevarnosti; niti vedeli niso, da so v življenjski nevarnosti smrtni nevarnosti; publ. bolnik je že izven nevarnosti iz nevarnosti 2. navadno z rodilnikom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nastopila je nevarnost plazov; nevarnost požara, vojne, za vojno / skupna, splošna nevarnost ki zadeva več ljudi, skupin 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarnost je, da se hiša podre / iron. ni nevarnosti, da bi se poboljšal ne bo se poboljšal 4. publ. odgovornost, tveganje: blago so poslali na njihov račun in na njihovo nevarnost 5. lastnost, značilnost nevarnega: zavedajo se nevarnosti poskusa; opozorili so ga na nevarnost njegove odločitve ● ekspr. pogumno je gledal nevarnosti v obraz ni se ji izognil, ni se umaknil pred njo; ekspr. s tem spravlja v nevarnost svoje dobro ime daje možnost za zmanjšanje spoštovanja; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase ◊ avt. znaki za nevarnost; jur. nevarnost možnost, da se zavarovana oseba, zavarovani predmet poškoduje, uniči ♪
  4.      nèvenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne ovene, ne zvene: cvet te rastline je nevenljiv // knjiž. trajen, neminljiv: nevenljiva slava / nevenljive zasluge ♪
  5.      nèvisòk  -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó) nav. ekspr. srednje visok: nevisoke gore; nevisoko drevo, poslopje // evfem. nizek: prodal je za nevisoko ceno / nevisok položaj v službi / med vrati je stal nevisok, zgrbljen možiček majhen ♪
  6.      nèvréden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr., z rodilnikom ki ni vreden, ki ne zasluži česa: biti nevreden ljubezni, občudovanja, svobode, zaupanja / stvar je omembe nevredna ♦ jur. dedno nevredni dedič dedič, ki se mu zaradi nepravilnega ravnanja odreka sposobnost za dedovanje // malovreden, ničvreden: izdajati nevredna literarna dela // ki ni v skladu s čim, ki čemu ne ustreza: to je inteligenta nevredno dejanje, ravnanje; človeka nevredno življenje nèvrédno prislov od nevreden: nevredno prejemati dobrote // knjiž., v povedni rabi izraža neupravičenost, neprimernost: nevredno se je jeziti zaradi tega; sam., zastar.: po nevrednem doseči kaj nezasluženo; po nevrednem nosi uniformo neupravičeno ♪
  7.      nèzainteresíranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nezainteresiranega človeka: nezainteresiranost poslušalcev / to je nezdrava nezainteresiranost za delo / kazati nezainteresiranost za napredek kmetijstva ♪
  8.      nèzanímanje  -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem ♪
  9.      nèzaslíšanost  -i ž (ȅ-ȋ) ekspr. izrednost, nenavadnost: slutil je nezaslišanost znanstvenikovih odkritij // neprimerno, nedostojno dejanje: storiti nezaslišanost; zgrozila se je ob taki nezaslišanosti ♪
  10.      nèzmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje ♪
  11.      neznánski  -a -o prid. (ȃ) 1. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: to je resnično neznanski napor; gledal ga je z neznanskim prezirom; neznanski trušč; knjigo je bral z neznanskim užitkom; z neznansko naglico je stekel po stopnicah / mučila jo je neznanska radovednost; neznansko hrepenenje, sovraštvo, trpljenje 2. star. nenavaden, čuden: pogled na skalnato gmoto mu je vzbujal neznanski občutek; v temi je bil ta kraj precej neznanski / nerad je bil ponoči sam s tem neznanskim človekom // zelo grd, neprikupen: težko je bilo gledati njegov neznanski obraz; obleka neznanske barve / začel je peti s svojim neznanskim glasom 3. star. ki prinaša veliko trpljenje, hude težave; grozen: zadela ga je neznanska bolezen / roka je postala po kačjem piku zatekla in neznanska neznánsko 1. prislov od neznanski: neznansko se ga boji; neznansko me boli glava; neznansko rad jo ima; neznansko lep človek; neznansko srečna je // ekspr., z rodilnikom izraža visoko stopnjo, veliko mero česa: neznansko dela ima; ta igra mu je povzročala neznansko zabave 2. star., v povedni rabi težko, mučno: neznansko ga je poslušati / neznansko mu je bilo pri duši ♪
  12.      neznáten  -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas ∙ star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost neznátno prisl.: potres je hiše neznatno poškodoval ♪
  13.      nezvést  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki ni zvest: nezvest mož; bila mu je nezvesta / nezvest prijatelj; nezvest služabnik ∙ star. postal je nezvest svoji obljubi ni je držal, izpolnil; star. moj stari spomin je že nezvest slab, nezanesljiv; sam.: Nezvesta! bodi zdrava, čolnič po mene plava (F. Prešeren) ♪
  14.      néžen  -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni ● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost néžno prisl.: nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje ♦ muz. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega ♪
  15.      nèženíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) pog. ki ni v zadregi, se ne sramuje: čeprav so se šele prvič videli, so bili med seboj čisto neženirani / napisal mu je neženirano pismo nèženírano prisl.: neženirano si ga je ogledovala od nog do glave; neženirano ga je prosil za uslugo ♪
  16.      nikámor  prisl. (ȃ) v nikalnih stavkih 1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor ● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno ♪
  17.      nikári  prisl. (ā) zastar. nikar: nikari ne bodi hud name; nikari ga ne poslušajte ♪
  18.      nikógaršnji  -a -e zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: nikogaršnji svet; pes ni nikogaršnji, brez gospodarja je / ekspr. nikogaršnjega kruha ne maram, sama si ga bom služila / publ. nikogaršnje ozemlje ozemlje, ki ga nobena od vojskujočih se strani nima pod stalnim nadzorstvom ♪
  19.      nízek  -zka -o prid., nížji (í) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost, ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr. je na nizkih nogah ima kratke noge; biti nizke rasti majhen; zabredel je v nizko vodo plitvo / nizki čevlji čevlji, ki ne segajo do gležnja; nizki fižol fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; čevlji z nizko peto // ki je v navpični smeri navzgor razmeroma malo oddaljen od površine: nizek strop; drevo z nizkimi vejami / letalo je v nizkem letu preletelo mesto / nizka krošnja krošnja pri tleh; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 2. ki ima razmeroma majhno nadmorsko višino: nizek svet; nizka kotlina, stepa 3. ki je glede na možni razpon ob spodnji, izhodiščni meji: nizka cena, produktivnost, temperatura; nizke obresti; nizka pokojnina; nizka kalorična vrednost živila / nizek zračni pritisk; nizka raven, stopnja / nizka kakovost slaba; nizka naklada, teža majhna // ki ima zamolkel zven: govoriti, peti z nizkim glasom; nizki in visoki zvoki 4. v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na manj pomembnem mestu: imeti nižji čin; navodila nižjim organom; pisarji so bili nižji uradniki; nižja samoupravna enota / nižje plemstvo / nižje sodišče sodišče prve stopnje // ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj splošen, enostaven: za to delo je potrebna le nižja usposobljenost / nižji razredi osnovne šole razredi od prvega do četrtega razreda osnovne šole; nižja geodezija geodezija, ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart; nižja gimnazija nekdaj gimnazija od prvega do četrtega razreda osemletne gimnazije; nižja izobrazba 5. v razredni družbi ki pripada socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: nižji ljudje; biti nizkega rodu; najnižji sloji prebivalstva // ki ni cenjen, spoštovan: nizek položaj plačanca / opravlja najnižja dela 6. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: zašla je v družbo nizkih moških / nizke besede, misli; umoril ga je iz nizkih nagibov / on je nizek v svojih željah 7. biol., v primerniku ki je glede na stopnjo razvoja prvotnejši, manj popoln: nižje oblike življenja / nižji vretenčarji obloustke, ribe in dvoživke; nižje živali nevretenčarji ● star. biti doma iz nižjih krajev južnejših, južnih krajev kakega področja; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; star. bil je rojen pod nizko streho izhaja iz revne družine ◊ bot. nizka bilnica visokogorska latasta trava z mehkimi in tankimi listi, Festuca pumila; ekon. nizek donos; elektr. nizka frekvenca frekvenca do nekaj tisoč hertzov; nizka napetost napetost, ki je nižja kot 1.000 voltov; geogr. nizko barje barje, ki je poraslo s travo; grad. nizka gradnja gradnja, katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh; nizki lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mat. nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; meteor. nizka megla megla, ki leži neposredno nad zemeljsko površino; nizka oblačnost oblačnost, pri kateri so oblaki do 2.500 m visoko; šport. nizki start start iz pokleka na eni nogi; nizki udarec pri boksu prepovedani udarec nižje od pasu nízko prisl.: sonce je že nizko nad obzorjem; nizko oceniti vrednost dela; nizko peti; nizko se mu priklanja globoko; spuščala sta se vedno nižje in nižje; publ. nizko kalorična prehrana; nižje ob reki ležeči kraji; nižje uvrščen; nizko viseči oblaki ∙ preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh ♦ šol. nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov nízki -a -o sam.: nižji so se uprli višjim podrejeni; na njej ni bilo nič nizkega ♪
  20.      njún  -a -o zaim. (ū) 1. izraža svojino dvojice bitij, oseb, od katerih govoreči nobene ne enači s seboj in ne ogovarja, ali dvojice stvari, o katerih je govor: njuna hiša; elementa in njuna specifična teža / konja sta težko vlekla in iz njunih teles se je kadilo 2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: njuno veselje // izraža razmerje med to dvojico in okolico: njun življenjski prostor, ugled 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: njuni starši so kmetje / njuna prijatelja 4. izraža izhajanje od te dvojice: poslušajte njun nasvet // izraža medsebojnost: njuni odnosi; prim. njegov, njen, njihov ♪
  21.      Nobélov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na švedskega kemika Alfreda Nobela: Nobelov sklad / Nobelov nagrajenec / Nobelova nagrada najvišja nagrada za zasluge za človeštvo na področju fizike, kemije, medicine, književnosti, ekonomije ali za prizadevanje za mir ♪
  22.      nobilitéta  -e ž (ẹ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih družbeni sloj z veliko močjo, veljavo zaradi opravljanja visokih državnih služb: pripadnik nobilitete 2. knjiž., redko plemiči, gospoda: provincialna nobiliteta ♪
  23.      nobilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur., zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov, poplemenititi: zaradi vojaških zaslug ga je cesar nobilitiral nobilitíran -a -o: nobilitirani meščani ♪
  24.      nóč  -í ž (ọ̑) 1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dan: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo počakali noči da se znoči; prebedeti, prespati noč; ekspr. krik je pretrgal noč; pesn. črna noč; dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč; ekspr. gluha, trd(n)a noč; majska, zimska noč; noči so že hladne; ekspr. v varstvu noči so se umaknili / ekspr. groza, molk noči / kresna noč med 23. in 24. junijem; noč od nedelje na ponedeljek; noč med prvim in drugim majem; noč pred praznikom / imeti mirno, ekspr. sladko, strašno noč; kot noč pa dan sta zelo različna; neumen kot noč / neke noči je skrivaj odpotoval; celo noč se je premetaval na postelji; to noč bomo lahko zbežali nocoj; delal je do noči; prebudil se je sredi noči; čez noč je zapadel sneg; vrnil se je na noč ko se je znočilo, pod noč ko se je nočilo; za noč si je pripravila čaj za ponoči; nar. vzhodno po nočeh je prihajal do hiše ponoči, v nočeh; star. v noči ni mogel spati ponoči; vrni se še pred nočjo; z nočjo je zapihal veter ko se je znočilo; noč za nočjo prihaja k njej; star. bilo je še pozno v noč ponoči; pogovarjali so se dolgo, pozno v noč; zgodilo se je v noči od petka na soboto / knjiž., ekspr.: iz noči se je pokazala samotna kmetija; vlak drvi skozi noč; pazljivo je poslušal v noč / kot pozdrav lahko noč! / poljub za lahko noč 2. ekspr. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: s temi dejanji je Evropa vse bolj tonila v noč; naša tisočletna noč je minila / noč fašizma, nasilja // knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: nad dušo se zgrinja noč / spomin na sina je edini žarek v noči njene blaznosti / v njegovih očeh je noč ● noč ga je dohitela, ekspr. ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. ob osmih zjutraj, kar je zame sredi noči, me je zbudil telefon ko najbolj trdno, globoko spim; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden; knjiž. to so bile njene bele noči brez spanja; božična ali sveta noč v krščanstvu pred božičem; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; publ. najdaljša noč med 31. decembrom in 1. januarjem; poročna noč prva noč po poroki; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; knjiž. omamljala ga je noč njenih oči temna barva; evfem. hčere, prijateljice noči vlačuge, prostitutke; noč ima svojo moč ponoči človek ravna, se vede manj razumno, razsodno, zlasti glede ljubezni, spolnosti; preg. nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan vsak neprijeten, težek položaj mine, se izboljša ◊ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; geogr. bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom; zgod. šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov; pravica prve noči v fevdalizmu domnevna pravica zemljiškega gospoda, da preživi z nevesto svojega podložnika njeno poročno noč; prim. podnoč ♪
  25.      nónstòp  in nón stòp -ôpa m (ọ̑-ȍ ọ̑-ȏ) 1. poslovanje v trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop 2. šport. zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; neskl. pril.: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop; odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči ♪

   1.259 1.284 1.309 1.334 1.359 1.384 1.409 1.434 1.459 1.484  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA