Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slu (134-158)


  1.      prisluškováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati ♦ ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor 3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda 4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjo ● knjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva prisluškováje: slonela je na oknu, prisluškovaje daljnemu grmenju prisluškujóč -a -e: leži v gozdu, prisluškujoč šumenju borov; sedela je mirno, ves čas prisluškujoč, če bo zaslišala korake; prisluškujoč je stal za vrati; zalotiti prisluškujočo žensko ♪
  2.      prislúžek  -žka m (ȗ) star. zaslužek: biti zadovoljen s prislužkom; ima postranski prislužek; tedenski prislužek ♪
  3.      prislužíti  in prislúžiti -im dov. (ȋ ú) z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila // ekspr. zaradi določene lastnosti, dejavnosti postati deležen česa: medaljo je prislužil s hrabrostjo; z vzponom na vrh so si prislužili zlate značke / prislužiti si odpuščanje, priznanje ∙ redko po takem delu so si prislužili pivo so zaslužili prislužíti se in prislúžiti se ekspr. v službi priti do določenega mesta, položaja: prislužila se je do nadzornice prislúžen -a -o: pošiljal jim je svoj težko prisluženi denar ♪
  4.      proslúl  -a -o [uu̯] prid. (ȗ ú) zastar. 1. razvpit, zloglasen: atentat na proslulega policijskega agenta; proslul po surovosti 2. slovit, znan: prosluli učenjaki ♪
  5.      prótiuslúga  -e ž (ọ̑-ȗ) usluga, s katero se povrne določena usluga: za protiuslugo je ponudil pomoč pri študiju ♪
  6.      razslúziti  -im dov. (ú ȗ) agr. narediti, da v moštu ni več trdnih, sluzastih delcev: razsluziti mošt ♪
  7.      tankoslúh  tudi tenkoslúh -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ȗ ū) knjiž. tankoslušen: tankosluha srna / tankosluho uho ♪
  8.      tankoslúšen  tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice tankoslúšno tudi tenkoslúšno prisl.: tankoslušno prodreti v bistvo stvari ♪
  9.      tankoslúšnost  tudi tenkoslúšnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum 2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo ♪
  10.      tankoslúten  tudi tenkoslúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) knjiž. tankočuten: tankoslutna ženska / tankosluten estetski čut izostren, prefinjen ♪
  11.      tankoslútnost  tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca ♪
  12.      uslúga  -e ž (ȗ) 1. kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti: narediti komu uslugo; odkloniti, poplačati uslugo; prositi koga za uslugo; drobna, majhna, prijateljska, velika usluga / biti komu na uslugo pripravljen mu ustreči, pomagati / kot vljudnostna fraza na uslugo (sem vam) ∙ ekspr. narediti komu medvedjo, slabo uslugo narediti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi 2. publ. storitev: podjetje opravlja različne usluge; plačati, zaračunati usluge; davek na usluge / gostinske, hotelske, komunalne, obrtne, poštne usluge; tehnične usluge ♪
  13.      uslúgar  -ja m (ȗ) slabš. kdor dela usluge zaradi koristi: taki uslugarji ne sprejemajo plačil v denarju ♪
  14.      uslúgarstvo  -a s (ȗ) slabš. dejavnost uslugarjev: z uslugarstvom si pridobiti posebne ugodnosti ♪
  15.      uslúgica  -e ž (ȗ) ekspr. manjšalnica od usluga: narediti komu uslugico; drobne, priložnostne uslugice ♪
  16.      uslúžbenec  -nca m (ȗ) 1. kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično: njegov oče je uslužbenec, mati pa delavka; vesten uslužbenec; uslužbenec knjižnice; uslužbenec v muzeju 2. do 1965 kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določeno, stalno plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti uslužbenca / bančni, gostinski, železniški uslužbenci; nižji, višji uslužbenec; vodilni uslužbenci ♦ jur. državni uslužbenec do 1957 upravni in strokovni sodelavec državnih organov; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic ♪
  17.      uslúžbenka  -e ž (ȗ) ženska oblika od uslužbenec: zaposliti nove uslužbenke / hotelska, poštna uslužbenka ♪
  18.      uslúžbenski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na uslužbence: doma je iz uslužbenske družine / uslužbenske plače; komisija za uslužbenske zadeve / dobil je uslužbensko mesto ♪
  19.      uslúžbenstvo  -a s (ȗ) uslužbenci: delavstvo in uslužbenstvo ♪
  20.      uslúžbiti se  -im se dov. (ū ȗ) knjiž. zaposliti se: uslužbiti se v rudniku ∙ knjiž., redko uslužbil se je vladi začel pretirano vdano delati zanjo uslúžben -a -o: uslužbena je v lekarni ♪
  21.      uslúžen  -žna -o prid. (ú ū) ki je pripravljen kaj narediti za koga, mu pomagati: uslužen natakar; vedno je prijazna in uslužna / biti pretirano uslužen do koga // ekspr. ki izraža, kaže tako pripravljenost: uslužen smehljaj / človek z uslužnim obrazom ♪
  22.      uslužíti  in uslúžiti -im dov. (ȋ ú) zastar. narediti uslugo, ustreči: s to knjigo je matica uslužila svojim članom uslužíti se in uslúžiti se iti v službo: uslužiti se pri kmetu za pastirja / uslužiti se k notarju ♪
  23.      uslúžnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost uslužnega človeka: njegova uslužnost ji ugaja; s pretirano uslužnostjo ga je razvadila; velika uslužnost; uslužnost do nadrejenih / narediti kaj iz uslužnosti ♪
  24.      uslúžnosten  -tna -o prid. (ú) publ. storitven: organizirati uslužnostne dejavnosti; uslužnostna obrt / uslužnostne delavnice / uslužnostno podjetje servis ♪
  25.      vèlezaslúžen  -žna -o prid. (ȅ-ú) star. zelo zaslužen: velezaslužen človek; biti velezaslužen za razvoj kraja ♪

   9 34 59 84 109 134 159 184 209 234  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA