Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sloj (207)

1.      slòj  slôja m (ȍ ó) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na omari je ležal sloj prahu; vrhnji sloj tal / na juhi je plaval sloj maščobe // kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: sloji premoga so že tanki; pri kopanju so naleteli na sloj ilovice; debelina, nagib sloja 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavski, kmečki sloj prebivalstva / sloj izobražencev / vplivni družbeni sloji / v razredni družbi: izkoriščani sloji; najnižji sloj; privilegirani sloji; srednji sloj prebivalstva ◊ agr. kulturni sloj zemlje; geom. sloj prostor med sosednjima glavnima slojnima ravninama; gozd. mahovni sloj ki obsega vegetacijo tik nad tlemi; grad. nosilni sloj vozišča trajni sloj vozišča, ki se pri popravilu cest navadno ne menja; vezniški sloj sloj zidakov, položen prečno v zid; petr. sloj nahajališče, ki ima obliko plasti ali leče in se lahko gospodarsko izkorišča; talni sloj nad katerim ležijo vsi drugi sloji istih skladov; tekst. sloj vlakna, naložena v večji širini in debelini ♪
2.      slôjast  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sloj: slojasta zgradba plošč ♦ meteor. slojasti oblak oblak, ki ima obliko sloja ♪
3.      slôjen  in slójen -jna -o prid. (ō; ọ̑) nanašajoč se na sloj: slojna debelina / slojna delitev prebivalcev ♦ geom. slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji; glavna slojna ravnina vsaka od vodoravnih ravnin v kotirani projekciji, ki so od projekcijske ravnine navzgor ali navzdol v enakih, določenih razdaljah ♪
4.      slojevít  -a -o prid. (ȋ) ki je iz slojev: slojevit apnenec; slojevita tla / slojevita družba ♪
5.      slojevítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost slojevitega: slojevitost tal; slojevitost in razpokanost kamnin ♦ geogr. toplotna slojevitost razporejenost zračnih ali vodnih slojev z različno temperaturo; soc. (družbena) slojevitost razdeljenost družbe, skupin ljudi na posamezne družbene sloje ♪
6.      slojíšče  -a s (í) petr. nahajališče rudnine v sloju, slojih: premogova slojišča ♪
7.      slôjnat  in slójnat -a -o prid. (ȏ; ọ̑) ki je iz slojev: slojnate plošče; slojnata zemlja ♪
8.      slôjnica  in slójnica -e ž (ȏ; ọ̑) 1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: pogozdovanje po slojnicah 2. nestrok. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, strok. izohipsa: zemljevid z vrisanimi slojnicami ♪
9.      dvóslôjen  in dvóslójen -jna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̑) ki je iz dveh slojev: dvoslojni asfalt; dvoslojna obloga ♪
10.      ênoslôjen  in ênoslójen -jna -o prid. (ē-ō; ē-ọ̑) ki je iz enega sloja: enoslojni asfalt; enoslojna opečna obloga ♪
11.      oslojíti  -ím dov., oslójil (ȋ í) teh. prekriti s slojem česa: oslojiti ploščo ♪
12.      preslojevánje  -a s (ȃ) prehajanje iz enega (družbenega) sloja v drugega: preslojevanje prebivalstva / poklicno preslojevanje ♪
13.      razslojênost  -i ž (é) lastnost, značilnost razslojenega: družbena, socialna razslojenost; razslojenost ljudi glede na poklicno pripadnost ♪
14.      razslojevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razslojevati: razslojevanje družbe, prebivalstva / razredno, stanovsko razslojevanje; razslojevanje na vasi ♪
15.      razslojeváti  -újem nedov. (á ȗ) povzročati nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je družbo vedno bolj razslojeval; kmečko prebivalstvo se je hitro razslojevalo // povzročati nastanek razlik pri čem sploh: razseljevanje ljudi je razslojevalo prej enoten jezik ♪
16.      razslojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razslojiti: gospodarska, socialna razslojitev družbe ♪
17.      razslojíti  -ím dov., razslójil (ȋ í) povzročiti nastanek gospodarskih in družbenih razlik pri kom: gospodarski razvoj je razslojil kmečko prebivalstvo; družba se je razslojila // povzročiti nastanek razlik pri čem sploh: različni interesi članov so stranko kmalu razslojili / razseljevanje je prej enoten jezik razslojilo razslojèn -êna -o: razslojeni kmetje; žargonsko razslojen jezik ♪
18.      vèčslôjen  in vèčslójen -jna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̑) ki je iz več slojev: večslojni omet; pren., publ. večslojni procesi ♪
19.      ákvapláning  -a m (ȃ-ȃ) avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga ♪
20.      altostrátus  -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km ♪
21.      apnénčev  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na apnenec: apnenčev prah; trdi apnenčevi sloji / apnenčeva siga ♪
22.      arimán  -a m (ȃ) zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije ♪
23.      armatúra  -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
24.      asfálten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ♪
25.      asfaltírati  -am nedov. in dov. (ȋ) polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali asfaltíran -a -o: asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201