Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slo (551-575)


  1.      bajonét  -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom; bajoneti na puškah so se zabliskali; vojaki z nasajenimi bajoneti; pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič) ♪
  2.      bájtarstvo  -a s (ȃ) soc. družbeni sloj vaškega polproletariata: nastanek bajtarstva na Slovenskem ♪
  3.      bakaláver  -vra m (ā) nekdaj naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti ♪
  4.      bál 2 -a m (ȃ) šah. določeni del norme za dosego kakega naslova: s četrtim mojstrskim balom si je pridobil naslov šahovskega mojstra ♪
  5.      baládika  -e ž (á) lit. baladni elementi, baladne značilnosti: baladika Pregljevih novel / pesnik je oblikoval motive z elementarno baladiko / slovenska baladika baladno pesništvo ♪
  6.      balíncar  -ja m (ȋ) nar. balinar: slovel je kot spreten balincar ♪
  7.      banderóla  -e ž (ọ̑) 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica ♪
  8.      bángar  -ja m (á) nar. osrednje podboj: odprl je vrata in se naslonil na bangar ♪
  9.      bankét 1 -a m (ẹ̑) slavnostna pogostitev, navadno uradna: udeležiti se banketa; priredili so slavnostni banket na čast predsedniku; poslovilni banket ♪
  10.      banovánje  -a s (ȃ) opravljanje banskih poslov: v času njegovega banovanja ♪
  11.      bántam  -a m (ȃ) šport. lažja kategorija težkoatletov: v bantamu sta boksarja pokazala odličen slog; neskl. pril.: bantam kategorija ♪
  12.      baráž  -a m (ȃ) šport. dodatno odločilno tekmovanje pri sabljanju: o naslovu prvaka je odločal baraž ♪
  13.      bárje  -a s (ȃ) močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem ♪
  14.      baróčen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na barok: baročni slog / baročni oltar; hiša z baročnim pročeljem; baročno slikarstvo / naši baročni pisci / baročna glasba // knjiž. zelo okrašen, razgiban, bujen: baročna pisava; ekspr. ženska baročne postave baróčno prisl.: slog je baročno preobložen ♪
  15.      barók  -a m (ọ̑) um. evropski umetnostni slog med renesanso in klasicizmom: elementi baroka v arhitekturi; barok v glasbi, v literaturi / razstava baroka baročnih del // doba tega sloga: pozni barok ♪
  16.      barokizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) um. predelovati v baročnem slogu: barokizirati gotsko stavbo ♪
  17.      barométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture ♪
  18.      barónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od baron: baronski naslov ♪
  19.      barónstvo  -a s (ọ̑) baronski naslov: dobiti baronstvo ♪
  20.      basic  -a [béjzik] m (ẹ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih, naravoslovnih problemov s preprostimi in majhnimi računalniškimi sistemi: uporaba basica ♪
  21.      báti se  bojím se nedov., bój se bójte se; bál se (á í) 1. čutiti strah, biti v strahu: ponoči in v gozdu se otrok boji; nič se ne boj; hudo, močno, zelo se bati; na smrt se bojim; preh. bati se sovražnika; boji se ga kot hudič križa, kot živega vraga zelo / elipt.: nič se bati! pog. nič bati! // čutiti spoštljiv strah: fant se boji samo očeta; boga se bati; celo šefa se ne boji 2. preh. s strahom pričakovati kaj neprijetnega: bati se kazni, smrti, toče, trpljenja / lakote se jim ni bati; tako oblečen se ne bojim mraza // ne želeti si, ne marati: bati se odgovornosti, stroškov, zamere; teh razgrajačev se vse boji / bojijo se njenega strupenega jezika 3. z nedoločnikom kot predmetom ne imeti dovolj poguma, ant. upati si: vsako stvar se boji začeti; boji se jim zameriti; bal se je zaplavati; fantje so se bali (iti) k vojakom; boji se (iti) domov / ta se boji deklet se jih plašno izogiba 4. biti v skrbeh za koga ali za kaj: starši se boje za otroke; boji se za njegovo srečo, zdravje / bati se za imetje, zaslužek / ne boj se, vse bo dobro; bal sem se, da me bodo napak razumeli; boji se, kaj bo / Janez se boji, da bo brat umrl; s pleonastično nikalnico boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl 5. ekspr. domnevati, meniti, misliti: bojim se, da ni tako, kot mislite; slišal se je krohot, da sem se bal, da bo sobo razneslo; bojim se, da se motiš; bojim se, da se ne motiš da imaš prav; ne boš mi ušel, ne boj se nikar ne misli / bojim se, da vas motim ● ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; ekspr. ali se ne bojiš boga kako si upaš kaj takega storiti; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pri tem delu se ga ne bojim upam se meriti z njim; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi bojé se zastar.: šli so ga iskat, ne boje se mraza in noči bojèč se -éča -e: boječ se jeze, pikrih opazk; zastar. prečula je vso noč, neizmerno boječa se zanj; prim. boječ ♪
  22.      báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje ♪
  23.      bázičen 1 -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na baza1: bazična industrija; bazične investicije; bazična znanost ♦ lingv. bazični slovar slovar, ki vsebuje najpogostnejše besede ♪
  24.      bazílika 1 -e ž (í) 1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike // rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra 2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje ♪
  25.      bazilikálen  -lna -o prid. (ȃ) arhit. ki je v slogu bazilike: bazilikalna stavba; bazilikalni tloris / bazilikalna okna ♪

   426 451 476 501 526 551 576 601 626 651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA