Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slo (3.001-3.025)


  1.      patènt  -ênta m (ȅ é) 1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih ♦ jur. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo // listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent 2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo 3. pog. rob (oblačila) v patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi ● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje ♪
  2.      patétičen  -čna -o prid. (ẹ́) pretirano navdušen, pretirano vznesen: patetičen govor; patetična deklamacija / spregovoril je s patetičnim glasom; patetično vedenje / patetičen slog pisem / patetičen človek ♪
  3.      patriárh  -a m (ȃ) 1. zlasti v vzhodni cerkvi najvišji cerkveni dostojanstvenik, navadno v okviru narodne skupnosti: carigrajski patriarh; patriarh srbske pravoslavne cerkve 2. rel. naslov za predstojnika pomembne nadškofije: beneški, oglejski patriarh 3. knjiž., s prilastkom kdor je najstarejši in najvplivnejši med delavci na določenem področju, starosta: patriarh slavistike ♪
  4.      patriciát  -a m (ȃ) knjiž. patriciji: sodstvo je bilo v rokah patriciata; mestni patriciat // patricijski naslov: dosegel je patriciat ♪
  5.      patrícij  -a m (í) 1. pri starih Rimljanih pripadnik bogatega, vplivnega družbenega sloja: sodstvo in magistrature so bile v rokah patricijev; plebejci in patriciji 2. v srednjem veku pripadnik meščanskega sloja, zlasti plemiškega rodu: dubrovniški patriciji; palače ljubljanskih patricijev ♪
  6.      patrícijski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na patricije: rimske patricijske družine / fevdalni dvorci in patricijske hiše / drama iz življenja zagrebške patricijske družbe / doseči patricijski naslov ♪
  7.      patriotízem  -zma m (ȋ) 1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; jugoslovanski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine // v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma 2. v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma ♪
  8.      pazljív  -a -o prid., pazljívejši (ȋ í) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: po nesreči je postal bolj pazljiv 2. zavestno (miselno) zbran: pazljiv poslušalec, učenec; biti pazljiv pri delu ∙ nič ni ušlo njenim pazljivim očem vse je opazila // ki poteka, se opravlja z veliko miselno zbranostjo: pazljivo branje / pazljivo ravnanje z aparati 3. redko pozoren, uslužen: do nje je bil vedno pazljiv pazljívo prisl.: pazljivo brati, opazovati; pazljivo opravljati svoje delo ♪
  9.      páž  tudi pàž páža m (ȃ; ȁ á) 1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja: svetloba je prihajala skozi paž; postlal si je na skednju tik ob pažu; odtrgal je desko v pažu in skočil s podstrešja 2. nar. pregraja, zlasti v hlevu: konj buta ob paž 3. knjiž., redko opaž: paž v jedilnici je iz hrastovine ♪
  10.      péč 1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž ◊ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  11.      pedál  -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ) 1. del priprave, stroja a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal // taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali 2. muz. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju // nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual ● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; žarg. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti ♪
  12.      pedológ 1 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo1, mladinoslovec: pedologi in mladinski psihologi ♪
  13.      pedologíja 1 -e ž (ȋ) veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje: izsledki pedologije ♪
  14.      peháti  -ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila // s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja // udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali 2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno peháti se 1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib 2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje 3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo peháje: vpil je, pehaje ga z roko pehán -a -o: bil je pehan od hiše do hiše ♪
  15.      péhtra  -e ž (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke: jaga baba in pehtra ♪
  16.      péhtra bába  péhtre bábe ž (ẹ̑-á) etn., po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
  17.      pejsáž  -a m (ȃ) 1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina: opisovati pejsaž; večerni, zimski pejsaž / ureditev pejsaža ob cesti 2. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: razstava pejsažev 3. publ. opisovanje pokrajine: ta pisatelj je mojster pejsaža ♪
  18.      pepeljênje  -a s (é) glagolnik od pepeliti: pepeljenje odpadnih snovi / koristnost pepeljenja travnikov ◊ rel. obred, pri katerem duhovnik pokriža vernike z blagoslovljenim pepelom ♪
  19.      pêr  -a m (ȇ) zlasti v Angliji naslov za višjega plemiča: imenovali so ga za pera / per Karla Velikega ♪
  20.      pêrgola  -e ž (ȇ) arhit. s popenjavko, vinsko trto obraslo ogrodje iz tramov na stebrih: vila s terasastim vrtom, vodnjaki in pergolami / senčnata pergola ♪
  21.      perílnik  -a [ln in u̯n] m (ȋ) priprava v obliki nagnjene deske, ob katero se udarja s perilom pri izplakovanju: naslonila se je na perilnik // priprava iz uokvirjene valovite pločevine za pranje perila: čeber in perilnik ♪
  22.      periodizácija  -e ž (á) knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: predlagati novo periodizacijo; periodizacija sodobne slovenske književnosti; spremembe v periodizaciji zgodovine / literarnozgodovinska periodizacija ♪
  23.      periodizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razdeliti kaj na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: periodizirati slovensko slovstvo / vseh razprav in študij ni mogoče natančno periodizirati / periodizirati ustvarjalnost pisatelja ♪
  24.      pérje  -a s (ẹ́) 1. več peres, peresa: ptice menjavajo perje; populiti kokoši perje; bujno perje; kovinsko se lesketajoče perje; ptica z belim, črnim perjem / gosje, pavje perje ∙ bahati se s pavjim perjem s čim tujim ♦ zool. krovno perje ki pokriva odraslo ptico 2. listi krmnih rastlin: obirati perje / pesno, repno perje // star. listje (na drevju): perje rumeni po drevju; slana je ožgala perje / koruzno perje ♪
  25.      pérjiče  -a s (ẹ́) star. perje: mladičem je zraslo perjiče / perjiče peteršilja ♪

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA