Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
slo (276-300)
- poslóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na poslovanje: poslovni pogovori; poslovni uspeh; poslovno sodelovanje / poslovni dogodek; poslovni stroški / poslovna tajnost / poslovni partner, prijatelj / poslovni vlak posebni ekspresni vlak za poslovne ljudi / poslovni prostori; poslovna četrt; zgraditi poslovno središče / poslovna enota / poslovni ljudje; poslovna dejavnost ∙ publ. do njih je vselej zelo posloven uraden, zadržan // nav. ekspr. značilen za poslovne ljudi:
poslovno govorjenje, ravnanje ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; ekon. poslovni sklad del dohodka, ki ostaja v podjetju kot vir financiranja poslovne dejavnosti; poslovno leto leto, ki se začne z novim porastom gospodarske in poslovne aktivnosti in se konča v mrtvi sezoni; fin. poslovna knjiga knjiga za evidenco poslovnih dogodkov; jur. poslovna sposobnost sposobnost samostojno sklepati pravne posle poslóvno prisl.: v Ljubljano je prišel samo poslovno; poslovno hladen izraz na obrazu ♪
- poslovenítelj -a m (ȋ) knjiž., redko prevajalec v slovenski jezik: poslovenitelj drame je naš znani prevajalec ♪
- poslovenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od posloveniti: odlična poslovenitev romana / drama v poslovenitvi znanega prevajalca / izdajati poslovenitve ♪
- poslovéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj slovensko: posloveniti sosednje prebivalce; priseljenci so se kmalu poslovenili / glasovno posloveniti besede tujega izvora 2. prevesti v slovenski jezik: knjigo je poslovenil Vladimir Levstik poslovénjen -a -o: njegova žena je poslovenjena Čehinja ♪
- poslovénjati -am nedov. (ẹ́) redko sloveniti: poslovenja dva romana hkrati ♪
- poslovénjenje -a s (ẹ̑) glagolnik od posloveniti: zavzemali so se za poslovenjenje našega šolstva / lotil se je poslovenjenja knjige ♪
- poslóvica -e ž (ọ̑) zastar. rek, pregovor: to je njegova poslovica / narodne poslovice ♪
- poslovílen -lna -o prid. (ȋ) ki je, se dogaja ob slovesu: prirediti poslovilni koncert; udeležiti se poslovilnega kosila, sprejema / imeti poslovilni govor ob odprtem grobu; poslovilna pisma na smrt obsojenih ♪
- poslovílo -a s (í) zastar. 1. slovo: sprejeli so ga prijazno in tudi poslovilo je bilo prisrčno 2. poslovilne besede, poslovilno pismo: izročil jim je njegovo poslovilo ♪
- poslovíti se -ím se dov., poslóvil se (ȋ í) 1. pozdraviti se pri odhodu, navadno tudi s stiskom roke: odšel je, ne da bi se bil poslovil; posloviti se od domačih, prijateljev; nato se je poslovil tudi z njo od nje / pri sosedovih se je že poslovil // nav. ekspr. ločiti se, oditi: ni se še poslovil; za nekaj časa se bom moral posloviti; poslovil se je za dva meseca 2. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: posloviti se od zastarelih prostorov / voznik se je moral za več mesecev posloviti od vozniškega dovoljenja 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje obstajanja: mladost se je poslovila / tudi
zadnje upanje se je poslovilo / zima se je že poslovila ● ekspr. takrat se je za vedno poslovil od domačega kraja je odšel, odpotoval drugam; ekspr. tiho se je poslovil od nas v osmrtnicah umrl je; star. poslovil se je od sveta umrl je; publ. s tem porazom se je ekipa poslovila od prvega mesta je izgubila možnosti za dosego prvega mesta ♪
- poslóvnež -a m (ọ̑) ekspr. poslovni človek: podjetje je obiskala skupina tujih poslovnežev ♪
- poslóvnik -a m (ọ̑) pravila, določila o organiziranosti in poslovanju delovne organizacije, določenega organa: imeti, predpisati poslovnik / sprejeti poslovnik / skupščinski poslovnik; poslovnik zborov / delati po poslovniku; s poslovnikom določeno število delegatov ♦ jur. poslovnik za redna sodišča ♪
- poslóvnost -i ž (ọ̄) 1. sposobnost za poslovanje: povečati, razvijati poslovnost bank; zakoni so sprostili poslovnost; slaba poslovnost v elektrogospodarstvu // poslovanje: neuspešna poslovnost; vprašanje poslovnosti tega podjetja je živo že nekaj časa 2. nav. ekspr. lastnost, značilnost poslovnega: v njenem vabilu je bilo nekaj poslovnosti; praktičnost in poslovnost ♪
- poslovóden -dna -o prid. (ọ̄) navadno v zvezi poslovodni organ organ v organizaciji združenega dela, ki vodi njeno poslovanje, organizira delo, izvršuje sklepe delavskega sveta: razrešitev poslovodnega organa / individualni, kolegijski poslovodni organ ♪
- poslovódja -e tudi -a m (ọ̑) vodja manjše trgovine: postal je poslovodja; poslovodja in blagajničarka ♪
- poslovódkinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od poslovodja: dobili so novo poslovodkinjo / poslovodkinja trgovine ♪
- poslovódski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poslovodje: poslovodska opravila / poslovodska šola ♪
- poslovódstvo -a s (ọ̑) 1. opravljanje poslovodskih poslov: prevzeti poslovodstvo // pisarna poslovodje: iti v poslovodstvo 2. žarg. poslovodni organ: sklep poslovodstva ♪
- potresoslóvje -a s (ọ̑) veda o potresih; seizmologija: potresoslovju je posvetil veliko let ♪
- povêslo in povéslo -a s (é; ẹ́) zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povesla; položiti na poveslo ♪
- povrêslo in povréslo -a s (é; ẹ́) zvit šop bilk, slame za vezanje snopov: delati povresla; položiti nažeto pšenico na povreslo ♪
- práslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Praslovane: praslovanska doba / praslovanska domovina ♦ lingv. praslovanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili slovanski jeziki ♪
- práslovánščina -e ž (ȃ-ȃ) lingv. praslovanski jezik ♪
- pravoslóvec -vca m (ọ̑) zastar. pravnik: profesorji in pravoslovci / pravoslovec prvega letnika slušatelj prava ♪
- pravoslóven -vna -o prid. (ọ̑) zastar. praven: pravoslovni študij / pravoslovna fakulteta ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376