Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slo (226-250)


  1.      naslóvljenec  in naslovljênec -nca m (ọ̑; é) 1. prejemnik pošiljke: naslovljenec in odpošiljatelj / naslovljenec tega pisma ni znan 2. publ. oseba, ki ji je govor namenjen, posvečen: naslovljenec se je zahvalil govorniku za prijazne besede / naslovljenec pesmi ♪
  2.      naslóvljenka  in naslovljênka -e ž (ọ̑; é) ženska oblika od naslovljenec: naslovljenka je pismo prejela / naslovljenka se je govorniku zahvalila za prijazne besede / naslovljenka pesnitve ♪
  3.      naslóvnica  -e ž (ọ̑) 1. redko naslovljenka: izročiti pošiljko naslovnici 2. žarg., tisk. naslovna stran: oblikovati, urediti naslovnico; slika na naslovnici ◊ ptt listek z naslovom, pritrjen na pošiljko, na katero ni mogoče napisati naslova ♪
  4.      naslóvnik  -a m (ọ̑) 1. prejemnik pošiljke: naslovnik je pismo, pošiljko prejel; bivališče naslovnika ♦ lingv. oseba, osebe, ki jim je jezikovno sporočilo namenjeno 2. knjiž. seznam naslovov: njegovo ime je poiskal v naslovniku ♪
  5.      nèblagoslovljèn  -êna -o tudi nèblagoslóvljen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ọ̑) rel. ki ni blagoslovljen: neblagoslovljen grob; neblagoslovljena zemlja ♪
  6.      nèdoráslost  -i ž (ȅ-á) stanje nedoraslega človeka: teži jo občutek slabosti in nedoraslosti / ekspr. nedoraslost organizacijskega vodstva / neustalj. nedoraslost nalogam ♪
  7.      nèslóga  -e ž (ȅ-ọ̄) kar je nasprotno, drugačno od sloge: nesloga med ljudmi ♪
  8.      nèslovánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni slovanski: neslovanske dežele / neslovanski jeziki ♪
  9.      Nèslovénec  in nèslovénec -nca m (ȅ-ẹ́) kdor ni Slovenec: na ljubljanski univerzi je vpisanih precej Neslovencev ♪
  10.      nèslovénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni slovenski: neslovenske pokrajine; neslovenska krajevna imena / neslovenski besedni red ♪
  11.      nèslóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni složen: že od nekdaj so veljali za nesložen narod ♪
  12.      nèslóžnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nesložnega: do nemirov je prišlo zaradi nesložnosti / sovražnik je izrabil njihovo nesložnost ♪
  13.      nravoslóvje  -a s (ọ̑) filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo; etika: ta vprašanja obravnava nravoslovje // s prilastkom načela o dobrem in zlem: humanistično, krščansko nravoslovje; v teh besedah je izraženo vse nravoslovje tedanje dobe ♪
  14.      óbčeslovánski  -a -o prid. (ọ̄-ȃ) knjiž. vseslovanski, splošnoslovanski: občeslovanski izraz; občeslovansko ime ♪
  15.      oblikoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na oblikoslovje: oblikoslovna posebnost sklanjatve; izgovorne in oblikoslovne dvojnice ♪
  16.      oblikoslóvje  -a s (ọ̑) lingv. oblike v celoti: posebnosti oblikoslovja; arhaizmi v oblikoslovju // nauk o besednih vrstah, oblikah, funkcijah: glasoslovje in oblikoslovje ◊ biol. morfologija; muz. nauk o (glasbenih) oblikah ♪
  17.      obramboslóvje  -a s (ọ̑) veda o vojaški obrambi in zaščiti: katedra za obramboslovje ♪
  18.      obráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost obraslega: obraslost hriba ♪
  19.      obslonéti  -ím dov. (ẹ́ í) ostati v slonečem položaju: obslonela je na vratih; obsloneti ob oknu, pri oknu ♪
  20.      odráslost  -i ž (á) stanje odraslega človeka: mlad človek si želi odraslosti in samostojnosti / ekspr. prestopiti prag odraslosti ♪
  21.      odsloníti  -slónim stil. -ím dov., odslônil stil. odslónil (ȋ ọ́, í) star. odmakniti: brez truda je odslonil desko, ki je zapirala vhod / odslonil je vrata in vstopil ♪
  22.      odslovílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se odslovi: odslovilna kretnja / odslovilno pismo ♪
  23.      odslovítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca ♪
  24.      odslovíti  -ím dov., odslóvil (ȋ í) 1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: odsloviti spremljevalca; grobo ga je odslovila / odslovila je že več snubcev zavrnila; pren. tako misel je hitro odslovil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpustiti: odslovili so več delavcev / odsloviti iz službe odslovljèn -êna -o: odslovljeni delavci ♪
  25.      oslojíti  -ím dov., oslójil (ȋ í) teh. prekriti s slojem česa: oslojiti ploščo ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA