Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sli (4.351-4.375)


  1.      tehnicíst  -a m (ȋ) nav. slabš. kdor pretirano uporablja, vrednoti tehnične dosežke, pripomočke: njegovo ravnanje kaže, da je ozek tehnicist // kdor daje prednost tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: ta slikar je tehnicist; tehnicisti in artisti ♪
  2.      tehnicízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. pretirano uporabljanje, vrednotenje tehničnih dosežkov, pripomočkov: nasprotovati tehnicizmu; krepitev tehnicizma / tehnicizem spreminja ljudi v robote // dajanje prednosti tehnični strani umetniškega dela pred vsebinsko, duhovno: pisatelj, slikar je zašel v tehnicizem / stilistični tehnicizem ♪
  3.      téhničarka  -e ž (ẹ́) tehnica: zaposliti tehničarko ♪
  4.      téhnik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za tehniko s srednjo izobrazbo: postati tehnik; šolanje tehnikov traja štiri leta / gradbeni, kemijski, strojni, tekstilni tehnik; tehnik za vzdrževanje proge / dobiti naziv tehnik ♦ grad. tehnik nizkih gradenj // strokovnjak za tehniko sploh: že v otroštvu je kazal, da je dober, ekspr. rojen tehnik / gradbeni in strojni inženirji ter drugi tehniki 2. kdor obvladuje, pozna tehniko kake dejavnosti: ta slikar, športnik je dober tehnik ♪
  5.      téhnika  -e ž (ẹ́) 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike // veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto 2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko ♦ lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika 5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika ♪
  6.      ték 1 -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost // šport, ki obstaja v tem, da se teče: gojiti tek; ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh // športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih // tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje 2. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom ● žarg., šport. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; redko tek njegovih misli se je spremenil tok; redko hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ◊ avt. prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir ♪
  7.      tékst  -a m (ẹ̑) besedilo: povedati, zapisati tekst; tekst govora / šifriran tekst / pisec je izročil tekste uredniku / dramski, pesniški tekst / v knjigi je več slik kot teksta / tekst popevke; melodija in tekst ◊ tisk. tiskarska črka, po velikosti med tercijo in dvema ciceroma ♪
  8.      téksten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo ♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ♪
  9.      tektónika  -e ž (ọ́) 1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika 2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika 3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije // sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko 4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike ◊ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive ♪
  10.      telefoníst  -a m (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z vzpostavljanjem zvez med telefonskimi vodi: podjetje zaposli telefonista; telefonist in vratar ♪
  11.      telegrafíja  -e ž (ȋ) ptt prenašanje pisanih sporočil, risb, negibnih slik po telegrafskih napravah: uporaba elektromagnetnih valov v telegrafiji; prvi poskusi telegrafije / brezžična telegrafija; dupleks telegrafija ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh; telegrafija z radijskimi valovi // dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: sredstva za razvoj telegrafije ♪
  12.      telegrám  -a m (ȃ) sporočilo, preneseno po telegrafu, brzojavka: oddati, poslati, prejeti telegram / luksuzni telegram; pozdravni telegram ♦ ptt faksimile telegram negibna slika, ki je telegrafsko prenesena na daljavo; telefonirani telegram ki se naslovniku sporoči po telefonu; neskl. pril.: ptt telegram pismo telegram z znižano tarifo, ki se oddaja za vsemi drugimi telegrami ♪
  13.      telepatíja  -e ž (ȋ) neposredno izmenjavanje, prenos misli, hotenj iz zavesti v zavest: biti dovzeten za telepatijo; razlaga telepatije / ukvarjati se s telepatijo ♪
  14.      telepátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na telepate ali telepatijo: telepatski prenos misli / telepatska sposobnost ♪
  15.      teleprinterístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od teleprinterist: zaposliti teleprinteristko ♪
  16.      teleskóp  tudi teleskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) fiz. daljnogled za opazovanje zvezd, ki da obrnjeno sliko: s teleskopom odkriti nov planet; opazovanje sonca s teleskopom ● zastar. s teleskopom gledati plezalce z daljnogledom ◊ astr. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja ♪
  17.      telésnost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost telesnega a) glede na snov: poveličevati življenje v njegovi telesnosti b) glede na način obstajanja v prostoru: telesnost bitij, predmetov je slikar zabrisal / ogromna telesnost velikana c) glede na čute, spolnost: moške je privlačevala njena poudarjena ženska telesnost 2. kar je telesno a) glede na snov: živci so vez med duševnostjo in telesnostjo b) glede na način obstajanja v prostoru: predmeti so plastične telesnosti c) glede na čute, spolnost: telesnost je bila dolgo časa prikrivana; premagovati telesnost ♪
  18.      televizíja  tudi televízija -e ž (ȋ; í) 1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo: izum televizije / barvna televizija pri kateri so slike vidne v barvah; črno-bela televizija pri kateri so slike vidne v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; kabelska televizija pri kateri se slike in zvok prenašajo po kabelskem omrežju 2. televizijski sprejemnik: vključiti, pog. odpreti, prižgati televizijo ∙ ekspr. rad sedi pred televizijo, pri televiziji rad gleda televizijski spored 3. ed. sredstvo za tako prenašanje slik a) namenjeno javnosti: tekmo bo prenašala televizija [TV]; tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji b) namenjeno samo določenemu uporabniku: industrijska televizija; uporaba televizije v bankah // dejavnost, vezana na to sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije 4. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: direktor televizije / ljubljanska televizija ♪
  19.      televizíjski  tudi televízijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na televizijo: televizijski signal / televizijski aparat, sprejemnik; televizijski oddajnik, pretvornik; televizijska antena; televizijska kamera; televizijska slika / televizijski prenos / televizijski dnevnik; televizijski program, spored; televizijska oddaja / televizijski film; televizijska drama, nadaljevanka / televizijski studio; publ. televizijska hiša; televizijska mreža / televizijski naročnik / televizijski gledalec televizíjsko tudi televízijsko prisl.: televizijsko posredovati ♪
  20.      televízor  -ja m (ȋ) televizijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti televizor / barvni televizor ki posreduje slikovna sporočila v barvah; črno-beli televizor ki posreduje slikovna sporočila v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; prenosni televizor ∙ ekspr. rad sedi pred televizorjem rad gleda televizijski spored; ekspr. preživeti večer ob televizorju ob gledanju televizijskega sporeda ♪
  21.      temà  -è in tèma -e [tǝm] ž, rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba: nastala je tema; oči so se privadile teme, na temo; pesn. črna tema; ekspr. egiptovska tema popolna; gosta tema; tema v sobi; svetloba in tema / tema se dela temni se; knjiž. tema lega po dolinah; ekspr. na poti jih je ujela tema; ekspr. bliski parajo temo; knjiž. mrak se gosti v temo; ekspr. trd(n)a tema / tema noči, sobe / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pokazati se iz teme; oditi v temo; tipati po temi; sedeti v temi; oditi pred temo / v povedno-prislovni rabi: bila je še tema; zelo tema je; tema je kakor v rogu; ekspr.: tema je, da bi jo lahko otipal, rezal; taka tema je, da ne vidiš prst pred nosom; pren. iz teme preteklosti vstaja podoba davnih časov 2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: tema se zgrinja nad dušo; tema duha / tema obupa, zmedenosti / v njegovih mislih je tema 3. knjiž. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: ljudstvo se upira nasilju in temi / kulturna tema; tema neznanja 4. zastar., v prislovni rabi izraža veliko količino: na jezeru je tema divjih gosi; kupcev je bilo tema ● ekspr. toliko jih je, da se tema dela od njih zelo veliko jih je; ekspr. tema se mi dela pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mi zdi, da nič ne vidim; ekspr. lačen sem, da se mi tema dela pred očmi zelo lačen; ekspr. znanstveniki so glede tega pojava dolgo tavali v temi v nevednosti, neznanju; ekspr. to obdobje je še zavito v temo je še nepoznano, neraziskano ♪
  22.      temáčen  -čna -o [tǝm] prid., temáčnejši (á ā) 1. ki ni popolnoma temen: temačen prostor / temačen dan / temačna senca 2. ekspr. negativno, neugodno razpoložen: temačen človek; zakaj si spet tako temačen // ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: temačen obraz, pogled 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: imeti temačno mladost / temačne misli, slutnje // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temačne blodnje; temačne grožnje temáčno prisl.: temačno gledati; temačno pobarvan / v povedni rabi tako temačno je bilo, da je prižgal luč ♪
  23.      temeljít  -a -o prid., temeljítejši (ȋ) ki zadeva temelj, bistvo česa: prišlo je do temeljite spremembe / pri razpravljanju je bil jedrnat in temeljit // ki zajema vse temeljne, pomembne sestavine česa: temeljit zdravniški pregled; temeljito raziskovanje / pridobiti si temeljito znanje temeljíto prisl.: temeljito premisliti, spremeniti; o tem je temeljito poučen ∙ ekspr. vrnil se je temeljito postaran zelo ♪
  24.      tèmen  tudi temèn tèmna -o tudi -ó, stil. temán -mnà -ò [tǝm] prid., temnéjši (ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ȃ ȁ) 1. ki ne oddaja svetlobe, podoben črnemu: temni oblaki; stene so svetle, strop pa je temen; temno ozadje slike; svetla in temna polja risbe / temne sence / temni lasje; temna polt; temne oči / temna obleka / temna očala; temno pivo črno pivo / temnejši toni sive barve; temne barve 2. v katerem je malo ali nič svetlobe: temen gozd; temen prostor; temna ulica / noč je bila temna / hiša je že temna v njej ne gori več luč 3. ki oddaja slabo, neizrazito svetlobo: temna luč, svetloba 4. ekspr. za človeka neprijeten: to so bili zanj temni dnevi / čutiti temen nemir; temni spomini; temne misli, slutnje // ki vsebuje kaj grdega, slabega, neugodnega: temna preteklost; temne strani človeške narave; prihajale so temne govorice / priti s temnimi nameni / slikati prihodnost v temnih barvah // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: temen obup; obšla ga je temna groza, žalost 5. ekspr. zelo slab, negativen: pripadal je temni družbi; zagospodovale so temne sile 6. ekspr. ki vsebuje, izraža negativno, neugodno razpoloženje: sprejel ga je z jeznim, temnim obrazom; temni pogledi / temen ton pesmi / žalosten spregovori s temnim glasom 7. ekspr. ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju: temno nazadnjaštvo / temni srednji vek 8. knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: to vprašanje je tako temno, da vzbuja samo dvome / beseda temnega izvora neznanega, nejasnega; besedilo je mestoma temno nejasno, težko razumljivo / temna skrivnost ● knjiž. igralec ima lep, temen glas nizek, globok; ekspr. nad njim so se zbrali temni oblaki njegov položaj je postal neugoden, nevaren; knjiž. duh mu je ostal temen ostal je duševno bolan temnó in tèmno prisl.: temno pobarvati; temno je slutil, kaj ga čaka; temno se spominjati / piše se narazen ali skupaj: temno moder ali temnomoder cvet; nosi temno zeleno obleko / v povedni rabi: postalo je temno; temno je kot v rogu; sam.: oblečen je v temno; v njegovem pogledu je nekaj temnega in prezirljivega ♪
  25.      têmpeljček  -čka [pǝl] m (é) manjšalnica od tempelj: slika s tempeljčkom v ozadju ♪

   4.226 4.251 4.276 4.301 4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA