Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sli (2.651-2.675)


  1.      pétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža pet ponovitev: petkrat dve je deset / kadar mišice delajo, jim priteče do petkrat več krvi ∙ ekspr. petkrat premisli, preden rečeš dobro ♪
  2.      pév  -a m (ẹ̑) zastar. petje, pesem: sklanjajo se v ritmu njegovega peva / iz gozda se je zaslišal ptičji pev ♪
  3.      pff  [pfǝ̀] medm. (ǝ̏) izraža malomarno zavrnitev: pff, misliš, da se ga bojim ♪
  4.      phà  medm. (ȁ) izraža malomarno zavrnitev: pha, mar mi je, kaj misli o meni ♪
  5.      pigmènt  -ênta m (ȅ é) 1. biol. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo, barvilo: lasje osivijo, kadar zmanjka pigmenta / kožni, krvni, lasni pigment / naravni pigment 2. kem. anorganska ali organska netopna snov za barvanje: izdelovati pigmente; pigment modre barve / sintetični pigment; pren., knjiž. medlo barvno paleto je slikar zamenjal z izrazitejšim pigmentom ♪
  6.      píhanje  tudi pihánje -a s (í; ȃ) glagolnik od pihati: pihanje burje, vetra / moti me njegovo pihanje in puhanje / odprtine za pihanje zraka / iz gošče se sliši jezno medvedkino pihanje ♪
  7.      pijàn  -ána -o prid. (ȁ ȃ) 1. ki zaradi zaužite alkoholne pijače ne govori, ne ravna normalno, razsodno: pijan človek se je opotekal po cesti; biti, postati pijan; gostje so že pijani; zmeraj je pijan; pijan je kot čep, klada, krava, pog. kot mavra zelo; ekspr. pijan do nezavesti zelo // ki izraža, kaže tako stanje: pijani glasovi, koraki; zaslišal se je pijan smeh; ima motne, pijane oči / pijano veselje 2. ekspr., z rodilnikom ki ima česa v tako veliki meri, da ne zna ravnati stvarno, čustveno neprizadeto: pijan moči; pijan, (od) ljubezni veselja; sreče, strasti sta pijana; bili so pijani zmage / pijan krvi 3. star. opojen: ta pijača je precej pijana; pijano vino ● tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. (belega) kruha je pijan zaradi izobilja je objesten, predrzen; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ekspr. pijana veselica veselica, ki mineva, poteka v pijanosti; preg. kar trezen človek misli, pijan govori v pijanosti človek razkrije svoje misli, mnenje pijáno prisl.: pijano gledati, se opotekati, plesati ♪
  8.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  9.      pikanteríja  -e ž (ȋ) ekspr. dražljiv, privlačen dogodek: hlastali so za pikanterijami; pikanterije iz zasebnega življenja / v reviji je polno pikanterij sestavkov, slik o takih dogodkih ♪
  10.      pikántnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost pikantnega: pikantnost jedi, omake / stvar ni brez pikantnosti; pren., ekspr. pikantnost članka 2. ekspr. dražljiv, privlačen dogodek: hlastali so za pikantnostmi; pikantnosti iz političnega, zasebnega življenja / v reviji je polno pikantnosti sestavkov, slik o takih dogodkih ♪
  11.      pikapôkanje  -a s (ȏ) glagolnik od pikapokati: s skednjev je bilo slišati pikapokanje cepcev ♪
  12.      pikrínski  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil ♪
  13.      piktografíja  -e ž (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; slikovna pisava: raziskovati piktografijo ♪
  14.      pikturálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike ♪
  15.      píldek  -dka m (ȋ) iron. slika: sem in tja je naslikal kak pildek ∙ star. kaplan je delil pildke podobice; ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen ♪
  16.      pinakotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških slik: popoldne sta si ogledala pinakoteko ♪
  17.      piramidálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. piramidast: piramidalne strehe / piramidalna oblika dreves / piramidalna kompozicija slike piramidálno prisl.: piramidalno obdelan spomenik ♪
  18.      pírh  -a m (í) v krščanskem okolju pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč: pisani, rdeči pirhi; rdeč kot pirh ∙ nar. dati, dobiti za pirhe v dar za veliko noč ♦ etn. sekati pirhe metati v pirhe kovance z namenom, da se zapičijo vanje ♪
  19.      pirít  -a m (ȋ) min. rudnina kubični železov sulfid, železov kršec: pridobivanje žveplene kisline iz pirita ♪
  20.      pírnica  -e ž (ȋ) bot. rastlina z dolgimi, razraslimi korenikami in cveti v klasih, Agropyrum: med koruzo je rasla pirnica / plazeča pirnica ♪
  21.      pisáč  -a m (á) 1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači // slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači 2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj ♪
  22.      písanica  -e ž (í) nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: velikonočne pisanice / belokranjske pisanice ♪
  23.      písanka 1 -e ž (í) 1. nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati pisanke 2. zool. majhna sladkovodna riba s temnima progama vzdolž bokov, Alburnus bipunctatus ♪
  24.      pisárna  -e ž (ȃ) prostor, v katerem se opravljajo upravni, pisarniški posli: zaklenil je pisarno in odšel domov; iti, poslati koga v pisarno; ponudbe oddajte v pisarni; direkcijska, upravna pisarna; poslovna, trgovska pisarna / dela v pisarni / odprl je odvetniško pisarno začel se je poklicno ukvarjati z dajanjem pravne pomoči // s prilastkom urad: patentna, prometna pisarna / dvorna pisarna v stari Avstriji urad za zunanjo, notranjo in juridično upravo ter vrhovno sodišče ♪
  25.      pisárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pisarno: pisarniški prostori / pisarniški posli sprejemanje, odpravljanje, urejevanje dopisov, listin v zvezi s poslovanjem; pisarniško poslovanje / pisarniško osebje / pisarniški papir papir za pisanje v obliki listov; pisarniško pohištvo // značilen za pisarniško poslovanje: pisarniški jezik; pisarniško izražanje ♪

   2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA