Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
slepljiv (2)
- slepljív -a -o prid. (ȋ í) ki slepi, zaslepljuje: slepljiva luč / slepljiv videz sreče slepljívo prisl.: lažnivo in slepljivo govoriti; slepljivo bele stene ♪
- slepív -a -o prid. (ȋ í) redko slepilen, slepljiv: slepiva svetloba / ni si delal slepivih sklepov ♪