Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slepiv (1)

1.      slepív  -a -o prid. (ȋ í) redko slepilen, slepljiv: slepiva svetloba / ni si delal slepivih sklepov ♪