Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sle (76-100)



  1.      slezéna  -e ž (ẹ̑) zastar. vranica: otekla slezena
  2.      slezénovčev  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na slezenovec: slezenovčev cvet / slezenovčev čaj
  3.      slezénovec  -vca m (ẹ̑) bot. divja ali okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti, Malva: slez in slezenovec / gozdni, ostrolistni slezenovec
  4.      slezéti  -ím nedov., slêzi in slézi (ẹ́ í) nar. cediti se, mezeti: čutil je kri, ki mu je slezela iz ran
  5.      sléznica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. zelnate ali lesnate rastline s celimi ali deljenimi listi in velikimi belimi, rdečimi, rožnatimi ali rumenimi cveti, Malvaceae
  6.      slézov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na slez: slezovi listi / slezov čaj
  7.      šlèk  medm. () izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: spet se ti ni posrečilo, šlek, šlek; smejali so se mu in mu strgali korenček: šlek, šlek, šlek
  8.      šlém  tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ẹ́) 1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem 2. knjiž. čelada: gasilski šlem ◊ zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora
  9.      šlèp  in šlép šlépa m ( ẹ́; ẹ̑) navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom
  10.      šléva  -e ž (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta ∙ slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek
  11.      šlévast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv: biti šlevast in odvisen od žene / kot psovka šleva šlevasta ∙ slabš. ne bodi šlevast in izkoristi priložnost nespameten, neumen
  12.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil
  13.      čreslén  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na čreslo: čreslena kopel / čresleno strojenje
  14.      čresleníca  tudi čreslénica -e ž (í; ẹ̑) usnj. raztopina čreslovine z dodatki, ki se uporablja za strojenje: namakati kože v čreslenici
  15.      domíslek  -a [lǝk] m () izvirna izpeljava, rešitev česa: njegovo delo kaže številne lastne domisleke; film je poln posrečenih domislekov / vsi so hvalili njen domislek, da jim nastavijo past idejo, predlog // izvirna, duhovita misel: fant je kar sipal domisleke
  16.      dosléden  -dna -o prid., doslédnejši (ẹ̑) ki dela, ravna vedno po določenih načelih: biti dosleden pri svojem delu; ostal je vedno dosleden in zvest svojemu prepričanju; dosleden vzgojitelj / bil je najdoslednejši bojevnik za samoodločbo narodov; dosleden zagovornik delavstva // ki je brez bistvenih sprememb, odstopanj: takrat je bil še daleč od doslednega materializma; dosleden program; vzgoja mora biti dosledna doslédno prisl.: dosledno se drži svoje teorije; vlada dosledno izvaja svojo politiko; zahteve šol bi morale biti dosledneje usklajene z učnimi programi / ekspr.: vabil jo je na izlete, a ga je dosledno odbijala vztrajno, kar naprej; na zaslišanjih vse dosledno taji prav vse, čisto vse
  17.      dosledíti  -ím dov., doslédi in doslêdi; doslédil ( í) lov. priti po sledi do mesta, kjer je divjad: doslediti kuno
  18.      doslédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. dosleden človek: fant je doslednež
  19.      doslédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost doslednega človeka: všeč mi je njegova doslednost; učiteljeva doslednost pri vzgoji; njihova doslednost v izvajanju načrtov / svoje naloge bomo morali izpolnjevati še z večjo doslednostjo; logična, znanstvena doslednost; ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno / doslednost mišljenja; doslednost značajev v romanu
  20.      dosléj  in doslèj prisl. (ẹ̑; ) dozdaj: doslej se še ni vrnil; bil je prijazen kakor doslej še nikoli
  21.      dosléjšnji  -a -e prid. (ẹ̄) dosedanji: doslejšnji rezultati dela; doslejšnja politika; njegovo doslejšnje delo
  22.      šlec  -a [lǝc] m (ō) knjiž. kdor je prišel: došlecu je ponudil stol; gospodar se pozdravlja z došleci / došleci iz raznih krajev
  23.      sle  -sel ž mn. () pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami
  24.      izmíslek  -a [lǝk] m () knjiž. izmišljena stvar: večkrat je težko ločiti, kaj se je v resnici zgodilo in kaj je izmislek; ekspr. zanimivi izmisleki / v knjigi je dosti norčavih izmislekov misli, domislicstar. tisk so imeli za hudičev izmislek izum, iznajdbo
  25.      izráslek  -a [lǝk] m () redko izrastek: izraslek na drevesu

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA