Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sle (251-275)



  1.      angažírati  -am dov. in nedov. () 1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču 2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj ♦ ekon. angažirati kredit // publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad angažírati se 1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju 2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo 3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček angažíran -a -o: angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
  2.      anticipírati  -am dov. in nedov. () knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve ◊ ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan anticipíran -a -o: anticipirani stroški
  3.      ántiimperialíst  -a m (-) kdor je proti imperializmu: dosleden pacifist in antiimperialist
  4.      aparátčik  -a m () slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
  5.      apáš  -a m () knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja
  6.      apendicítis  -a m () med. vnetje slepiča
  7.      apéndiks  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil 2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič
  8.      aplikácija  -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
  9.      ápnarstvo  in apnárstvo -a s (; ) žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu
  10.      apopleksíja  -e ž () 1. med. možganska kap: posledice apopleksije 2. gozd. nenadno sušenje drevesa
  11.      argumentácija  -e ž (á) utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga // dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija
  12.      arháik  -a m (á) geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja
  13.      arhájski  -a -o prid. () nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
  14.      arijánstvo  -a s () rel. arianizem: sledovi arijanstva
  15.      arkáda  -e ž () 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu // mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado
  16.      arkatúra  -e ž () um. slepi arkadni loki na polstebrih
  17.      árnik  -a m () pog. posušena in v soli konzervirana riba sled; slanik: jedel je arnike s krompirjem; suh kot arnik zelo suh
  18.      asfaltêr  -ja m () delavec, ki asfaltira: asfalterji so opravili delo zelo hitro; zaposlen je kot asfalter pri cestnem podjetju
  19.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanjebiol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
  20.      askorbínski  -a -o prid. () kem., v zvezi askorbinska kislina brezbarvna, kristalna, v vodi lahko topna snov kislega okusa: vitamin C je askorbinska kislina
  21.      aváns  -a m () ekon. akontacija: investitor je gradbenemu podjetju doslej plačal samo avans
  22.      bábjak  stil. bábjek -a m () slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki!
  23.      bakrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje ◊ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke
  24.      bánčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na banko: bančni nameščenec / bančni kredit za gradnjo stanovanj; bančni posli ♦ fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke
  25.      bánka  -e ž () 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ ♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on! 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA