Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sle (176-200)
- preslégan -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko obrabljen, natrgan: oblekel si je stare, preslegane hlače; preslegana preproga ♪
- preslégast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. 1. obrabljen, natrgan: preslegast suknjič; starinska postelja je bila pokrita s preslegastim pregrinjalom 2. ki ima gola, neporasla mesta: preslegast travnik ♪
- preslepáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: prepozno so spoznali, da jih je presleparil preslepáriti se s spretnostjo, zvijačnostjo priti kam: ni hotela čakati v vrsti, ampak se je neopazno presleparila naprej ♪
- preslepíti -ím dov., preslépi; preslépil (ȋ í) 1. ekspr. prevarati, ukaniti: dal se je preslepiti; spoznal je, da so ga preslepili; preslepiti sovražnika; preslepil je svoje zasledovalce in ušel; preslepiti koga s prijaznimi besedami / to govorjenje je tudi njega preslepilo / preslepiti svojo voljo 2. slabš. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: menda jo je že čisto preslepil s svojim sladkim govorjenjem / vsi poznate njeno zvestobo, noben fant je ne preslepi ● star. sovraštvo me je preslepilo in planil sem nanj vzelo razsodnost, presojo preslepljèn -êna -o: biti usodno preslepljen ♪
- preslépljati -am nedov. (ẹ́) 1. ekspr. večkrat prevarati, ukaniti: na vse načine je preslepljal sovražnika 2. slabš. pridobivati si ljubezensko naklonjenost koga: tako zapeljuje in presleplja moške ♪
- prestolonaslédnica -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prestolonaslednik: poroka nizozemske prestolonaslednice 2. redko žena prestolonaslednika: slavnosti se je udeležil tudi prestolonaslednik s prestolonaslednico ♪
- prestolonaslédnik -a m (ẹ̑) 1. kdor je uradno določen za vladarjevega neposrednega naslednika: atentat na prestolonaslednika 2. ekspr. sin, zlasti prvorojeni: bratu se je rodil prestolonaslednik ♪
- prestolonaslédstvo -a s (ẹ̑) pravica do vladanja neposredno za prejšnjim vladarjem: šele po tem kralju se je utrdil red prestolonasledstva ♪
- prezaposlèn -êna -o tudi prezapôslen -a -o prid. (ȅ é; ȏ) preveč zaposlen: prezaposleni učitelji; prezaposlena gospodinja; prezaposlen je z raznimi opravki, da bi utegnil pomagati ♪
- prezaposlênost tudi prezapôslenost -i ž (é; ȏ) stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z družbenopolitičnim delom / prezaposlenost gledališkega ansambla ♪
- prislepáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. z goljufanjem, varanjem priti do česa: prisleparil je več milijonov; to dovoljenje si je prisleparil ♪
- príšlec -a [lǝc] m (ȋ) kdor pride: prišlecu je ponudila stol; pozdraviti prišlece // priseljenec: prvi prišleci v tej deželi so bili Švedi; prišleci iz drugih republik ♪
- príšlek -a [lǝk in lek] m (ȋ) 1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki 2. prišlec: pozdraviti prišleka ♪
- príšlekinja -e [lǝk in lek] ž (ȋ) 1. priseljenka: domačinke in prišlekinje 2. ženska oblika od prišlec: odvzeti kovčke prišlekinji ♪
- prostomíslec -a [lǝc] m (ȋ) zastar. svobodomislec: nazori prostomislecev ♪
- prostosléd -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno iskanje rudnine ♪
- razmíslek -a [lǝk] m (ȋ) usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: te pesnikove besede so vredne razmisleka / podrobnejši razmislek je to pokazal podrobnejša presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je potreben razmislek; imeti čas za razmislek / storiti kaj brez razmisleka ♪
- redosléd -a m (ẹ̑) zastar. vrstni red: redosled dogodkov ♪
- rudosléd -a m (ẹ̑) jur., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno raziskovanje in izkoriščanje rudnine: določiti rudosled ♪
- rudoslédec -dca m (ẹ̑) nekdaj kdor išče rudo, premog: rudosledci so tam iskali zlato / bil je delavec, rudar in rudosledec ♪
- rudosléden -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine ♪
- sámoslepílo -a s (ȃ-í) knjiž. slepilo, s katerim kdo slepi samega sebe: te predstave o uspehu so le samoslepilo ♪
- soslédica -e ž (ẹ̑) knjiž. sosledje: pravilna sosledica notranjega dogajanja in zunanjega ravnanja / zamenjati vzročnost s sosledico dogodkov z zapovrstnostjo ◊ lingv. sosledica časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku ♪
- soslédje -a s (ẹ̑) knjiž. medsebojni položaj glede na to, kar je prej in pozneje: spremeniti sosledje tonov; logično sosledje prizorov / zapomnil si je sosledje dogodkov zapovrstnost; zamenjati sosledje besed vrstni red / časovno sosledje ∙ knjiž. v hitrem sosledju slik posamezne slike ne vidimo razločno sledenju druge drugi // skupek druga drugi sledečih si stvari: sestaviti prizore v sosledje ◊ lingv. sosledje časov odvisnost časa v odvisnem stavku od časa v glavnem stavku; tekst. sosledje na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca; raport ♪
- stezoslédec -dca [tǝz] m (ẹ̑) kdor zna z opazovanjem najti pot, stezo: pod vodstvom izkušenega stezosledca priti skozi zaraščen gozd ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276