Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sle (1.076-1.100)


  1.      nèizprôsnost  -i ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost neizprosnega: poznala je njegovo doslednost in neizprosnost; slovel je po svoji neizprosnosti / ekspr.: spoznal je vso neizprosnost predpisov, zakonov; bati se neizprosnosti življenja / ekspr.: življenje se mu je pokazalo v vsej neizprosnosti; za svoje pravice se je bojeval z vso neizprosnostjo ♪
  2.      nèizvájan  -a -o prid. (ȅ-ā) ki ni izvajan, ni izveden: ansambel je imel na sporedu doslej še neizvajane plese; neizvajana skladba mladega avtorja ♪
  3.      nekatéri  tudi nekatêri -a -o zaim. (ẹ̄; ē) 1. mn. izraža manjše število a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: v nekaterih višjih krajih je padlo živo srebro precej pod ničlo; nekateri vozniki vozijo prehitro; ekspr. med udeleženci so nekatera znana imena / hišice so stale nekatere v gruči, nekatere na samem b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: nekateri delavci v podjetju vidimo, da bi delovna disciplina morala biti večja; nekatera od naštetih dejstev so vredna premisleka / v samostalniški rabi, pri upoštevanju spola: nekateri so bili drugačnega mnenja; vsi so bili srečni, nekateri bolj, drugi manj; zdi se, da nekatere izmed vas niso zadovoljne; ekspr. nekaterim je pa res marsikaj dovoljeno 2. ed., star. izraža precejšnje število oseb ali stvari iz določene vrste; marsikateri: nekatero noč je prečula ob bolnem otroku ♪
  4.      nekróza  -e ž (ọ̑) med. 1. prenehanje življenjskih procesov v delu organizma ali organa, odmrtje: nekroza tkiva; posledice nekroze hrbtnega mozga 2. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi, mrtvina: nastajanje nekroz ♪
  5.      néksus  -a m (ẹ̑) knjiž. zveza, povezanost: socialni neksus ♦ jur. kavzalni neksus zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; kavzalna zveza ♪
  6.      nèlikvídnost  -i ž (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od likvidnosti: nelikvidnost gospodarskih organizacij; posledica nelikvidnosti / nelikvidnost v gospodarstvu ♪
  7.      nèljúb  -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū) 1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub 2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje nèljúbo tudi nèljubó 1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem ♪
  8.      nèmorálnež  -a m (ȅ-ȃ) slabš. nemoralen človek: biti nemoralnež in slepar ♪
  9.      nèobhóden  -dna -o prid. (ȅ ọ̄) knjiž. neizogiben, nujen: disciplina je neobhoden pogoj za uspešno delo; ta knjiga je neobhoden priročnik za študente / ekspr. predavanju je sledil neobhoden pogovor nèobhódno prisl.: neobhodno potrebni predmeti ♪
  10.      nèobrásel  -sla -o tudi nèobrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ā ȅ-á) ki ni obrasel: pogozdovati neobrasle površine / gosta, neobrasla brada ♪
  11.      nèobtežèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni obtežen: ena stran tehtnice je bila še neobtežena / ekspr. bil je neobtežen s pomisleki in predsodki ♪
  12.      nèodméven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura ♪
  13.      nèplódnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, stanje neplodnega: neplodnost je večkrat posledica splavov / neplodnost krav jalovost / ekspr. idejna in kulturna neplodnost dobe ♪
  14.      nèpopravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.: nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega ♪
  15.      nèpopustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne popusti: dosleden, nepopustljiv vzgojitelj; do otrok je zelo nepopustljiv; nepopustljiv je v svojih zahtevah / nepopustljiva načela, stališča / nepopustljiva prizadevnost, vnema vztrajna 2. nenehen, neprestan: nepopustljiva bolečina / nepopustljiva skrb nèpopustljívo prisl.: nepopustljivo nasprotovati; nepopustljivo odklonilen odnos ♪
  16.      nèprebujênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. nezavednost, neosveščenost: kulturna, politična neprebujenost naroda; taka miselnost je posledica njihove neprebujenosti ♪
  17.      nèpredvidljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepredvidljivega: nepredvidljivost dogodkov, posledic ♪
  18.      nèpremakljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepremakljivega: nepremakljivost omare / ekspr.: občudovali so njegovo odločnost in nepremakljivost; nepremakljivost sklepa / knjiž. to je posledica njihove nepremakljivosti lenobnosti, nedejavnosti ♪
  19.      nèpreračunljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek 2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva // knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme 3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba ♪
  20.      nèpreračunljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepreračunljivega: nepreračunljivost takih dobrin / njegova vihravost in nepreračunljivost / knjiž. nepreračunljivost posledic nepredvidljivost ♪
  21.      nèpreskrbljênost  -i ž (ȅ-é) stanje nepreskrbljenega človeka: določiti komu podporo glede na nepreskrbljenost otrok / tam vlada nezaposlenost in materialna nepreskrbljenost ♪
  22.      nèprimerljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da primerjati: podatki so bili med seboj neprimerljivi; vtis južnjaškega mesta je s severnjaškim neprimerljiv 2. ekspr. ki se glede na kvaliteto ne da z ničimer enačiti, primerjati: neprimerljiv domislek / v opisovanju značajev je avtor neprimerljiv 3. ekspr. zelo velik: neprimerljiva lepota / njena pomoč je bila neprimerljiva nèprimerljívo prisl.: neprimerljivo razlagati; neprimerljivo lep ♪
  23.      nèrazvítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerazvitega: to so posledice gospodarske nerazvitosti teh držav / rešiti se iz nerazvitosti; stopnja nerazvitosti / duševna, telesna nerazvitost ♦ med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe ♪
  24.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  25.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪

   951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA