Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slav (851)



  1.      sláva  -e ž (á) 1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast // velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava 2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu 3. v srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava ● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojiščurel. molitev pri maši z začetkom: Slava
  2.      slávček  -čka m (á) nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček ● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču
  3.      slávčev  -a -o (á) pridevnik od slavec: slavčeva pesem
  4.      slávčji  -a -e prid. () nanašajoč se na slavce: slavčje gnezdo / slavčje petje
  5.      slávec  -vca m (á) rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev
  6.      sláven  -vna -o prid., slávnejši (á) ki se mu splošno priznava velika vrednost, veljava: slaven igralec, pisatelj; ima slavne prednike; biti, postati slaven / ekspr.: to je njegov najslavnejši roman; slavna preteklost; obiskal je njihovo slavno gledališče / iron. to je ta slavna druščina / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda slávno prisl.: slavno končati delo; slavno premagati sovražnika
  7.      slavìč  -íča m ( í) star. slavec: poslušati slaviča
  8.      slávika  -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á , daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik
  9.      slavílec  -lca [lc in c] m () kdor koga slavi: slavilci znamenitega pesnika / slavilec narave
  10.      slavílen  -lna -o prid. () ki koga slavi: ta govor je preveč slavilen; slavilna pesem
  11.      slavílnica  -e ž () knjiž. pesem, ki koga slavi: zložil je nekaj slavilnic
  12.      slavíst  -a m () strokovnjak za slavistiko: znan slavist / seminar za profesorje slaviste / pog. sestanek slavistov drugega letnika slušateljev oddelka za slavistiko
  13.      slavístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na slavistiko: slavistični oddelek filozofske fakultete / slavistični kongres
  14.      slavístika  -e ž (í) veda o slovanskih jezikih in književnostih: dognanja sodobne slavistike / diplomirati iz slavistike
  15.      slavístka  -e ž () ženska oblika od slavist: slavisti in slavistke
  16.      slavítelj  -a m () star. slavilec: slavitelji so mu postavili spomenik
  17.      slavíti  -ím nedov. ( í) 1. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave: želel je, da bi ga ljudje slavili; narod slavi svoje junake; tega pisatelja zelo slavijo / v svojih delih je slavil rojstno mesto 2. proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj; praznovati: slaviti desetletnico poroke; danes slavi svoj dvajseti rojstni dan / novo leto bomo slavili doma ● publ. naša ekipa je že tretjič slavila na prvenstvu zmagala; publ. moštvo je spet slavilo zmago zmagalo slavèč -éča -e: delavci so bili na ulicah, slaveč prvi maj; ne mara slavečih besed slávljen -a -o tudi slavljèn -êna -o: bil je slavljen in oboževan pesnik
  18.      slavizácija  -e ž (á) glagolnik od slavizirati: slavizacija romanskega prebivalstva
  19.      slavízem  -zma m () lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku: slavizmi v madžarščini / slavizmi v slovenščini
  20.      slavizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj slovansko: slavizirati Dalmacijo
  21.      slavjanofíl  -a m () zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja pristaš slavjanofilstva: do konca življenja je ostal slavjanofil ● knjiž., redko kot slavjanofil se je udeleževal sokolskih prireditev kot slovanofil
  22.      slavjanofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na slavjanofile ali slavjanofilstvo: slavjanofilsko čaščenje mužikov / slavjanofilski nazori
  23.      slavjanofílstvo  -a s () zgod., v Rusiji, sredi 19. stoletja politično in kulturno gibanje za samostojen razvoj Rusije, ki idealizira patriarhalno slovansko kulturo: pristaš slavjanofilstva
  24.      slávje  -a s (ā) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: slavje je trajalo tri dni; organizirati, voditi slavje; priti na slavje; veliko slavje / partizansko slavje; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo
  25.      slávlje  -a s (ā) zastar. slavje: prirediti veliko slavlje

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA