Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slav (51-75)



  1.      blagoslávljati  -am nedov. (á) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: blagoslavljati z dvignjeno desnico / oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto 2. vznes. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah / vsa vas je blagoslavljala njegov spomin blagoslavljáje star.: blagoslavljaje množico, je odhajal blagoslavljajóč -a -e: njegove blagoslavljajoče roke
  2.      fíkslávdon  medm. (-) nižje pog. izraža močno podkrepitev trditve: fikslavdon, ali bo kaj ali ne bo nič; tako bo, kot sem rekel, fikslavdon
  3.      jugoslavístika  -e ž (í) veda o jugoslovanskih slovanskih jezikih in književnostih: študirati jugoslavistiko
  4.      malosláven  -vna -o prid. (á ā) nav. ekspr. ki uživa slab sloves, neslaven: maloslaven kraj; maloslavne dobe v zgodovini maloslávno prisl.: maloslavno končati življenje
  5.      slavec  -vca m (ọ̑) agr. šipon: gojili so tudi moslavec
  6.      moslavína  inslavina -e ž (í; ọ̑) agr. šipon: gojiti moslavino
  7.      naslávljanje  -a s (á) glagolnik od naslavljati: naslavljanje poštnih pošiljk / opustiti naslavljanje poglavij / naslavljanje nadrejenih oseb; spoštljivo naslavljanje
  8.      naslávljati  -am nedov. (á) 1. pisati naslov prejemnika pošiljke: naslavljati pošiljke / vsa pisma je naslavljal na brata 2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik, in njegovo usmerjenost: naslavljati očitke meščanstvu; naslavljati kritike, pohvale na predsednika 3. knjiž. dajati naslov: naslavljati pesmi, poglavja / naslavljati slike z abstraktnimi naslovi 4. knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: naslavljali so ga (s) tovariš predsednik; naslavljati koga z doktorjem
  9.      nèpravosláven  -vna -o prid. (-á) ki ni pravoslaven: pravoslavni in nepravoslavni Slovani
  10.      sláven  -vna -o prid. (-á) ki ni slaven: neslaven človek / ekspr.: priče neslavne preteklosti; neslavna zmaga / evfem. njegovo neslavno dejanje mu ni bilo v čast sramotno slávno prisl.: neslavno končati življenje
  11.      odslávljati  -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide: odslavljati obiskovalce / vse ženine odslavlja zavrača 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpuščati: tudi v tej tovarni so začeli odslavljati delavce / odslavljati iz službe
  12.      oslavíti  -ím tudi osláviti -im dov., oslávil; oslávljen in oslavljèn ( í; ā ) zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi
  13.      oslávljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala
  14.      pánslavíst  -a m (-) pristaš panslavizma: navdušen panslavist / češki panslavisti
  15.      pánslavístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na panslaviste ali panslavizem: panslavistične ideje / panslavistične pesmi
  16.      pánslavízem  -zma m (-) ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: panslavizem v delih piscev 17. stoletja // zlasti v 19. stoletju gibanje, ki temelji na tej ideji: pristaš panslavizma / ruski panslavizem
  17.      podnaslávljanje  -a s (á) glagolnik od podnaslavljati: podnaslavljanje člankov v časopisih / podnaslavljanje filma se je zavleklo
  18.      podnaslávljati  -am nedov. (á) knjiž. dajati podnaslove: podnaslavljati članke; svoja dela vedno podnaslavlja ♦ film. opremljati film s podnaslovi
  19.      popravosláviti  -im dov.) narediti kaj pravoslavno: hoteli so jih popravoslaviti; nekateri so se popravoslavili
  20.      poslavíti  -ím dov., poslávil; poslávljen in poslavljèn ( í) zastar. proslaviti: v pesmih je poslavil domovino / poslavil jo je z izbranimi besedami počastil
  21.      poslávljanje  -a s (á) glagolnik od poslavljati se: poslavljanje je dolgo trajalo / mučna mu je bila misel na poslavljanje
  22.      poslávljati se  -am se nedov. (á) 1. pozdravljati se pri odhodu, navadno tudi s stiskanjem roke: poslavljati se od dekleta / znova se poslavlja odhaja 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje prenehanju obstajanja: mladost se poslavlja / tudi zadnje upanje se je začelo poslavljati / dan se že poslavlja ● ekspr. poslavlja se od gimnazijskih klopi končuje šolanje na gimnaziji; star. starec se poslavlja od sveta umira
  23.      pravoslávec  -vca m () pripadnik pravoslavne vere: katoličani in pravoslavci
  24.      pravosláven  -vna -o prid. (á) nanašajoč se na pravoslavce ali pravoslavje: pravoslavni duhovnik / pravoslavna cerkev ♦ rel. pravoslavna vera krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja; sam.: katoličani in pravoslavni
  25.      pravoslávje  -a s () 1. krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja: pravoslavje in katolištvo 2. nazor, ideologija, ki temelji na pravoslavni veri: vpliv pravoslavja na umetnost

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA