Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
slav (26-50)
- slávljenčev -a -o (ā) pridevnik od slavljenec: slavljenčev življenjepis; slavljenčeva zahvala za čestitke; govornik je poudaril slavljenčeve zasluge ♪
- slávljenec -nca m (ā) kdor slavi, praznuje: nazdraviti slavljencu; predsednik društva je spregovoril o slavljencu ♪
- slávljenje in slavljênje -a s (á; é) glagolnik od slaviti: slavljenje zaslužnih znanstvenikov / slavljenje rojstnega dneva ♪
- slávljenka -e ž (ā) ženska, ki slavi, praznuje: čestitati slavljenki ♪
- slávnica -e ž (ȃ) knjiž. pesem, ki koga slavi: slavnica junaku / domovini je zapel čudovito slavnico ♪
- slávnost -i ž (á) prireditev, navadno z veliko udeleženci, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: udeležiti se slavnosti; voditi slavnost / jubilejna, spominska, šolska slavnost ♪
- slávnosten -tna -o prid. (á) nanašajoč se na slavnost: slavnostna dvorana je polna gostov; slavnostna razsvetljava za praznik / slavnostni govornik / slavnostni govor, koncert; slavnostna prireditev s kulturnim sporedom; slavnostna seja / slavnostna uniforma / slavnostno kosilo / slavnostna predaja ladje, tovarne v uporabo slovesna ♦ muz. slavnostna kantata ♪
- slávnostnost -i ž (á) lastnost, značilnost slavnostnega: slavnostnost oblačil; slavnostnost prireditve ♪
- slávnoznàn in slávnoznán -ána -o prid. (ā-ȁ ā-á; ā-á) zastar. zelo slaven: obiskal je slavnoznanega zdravnika ♪
- slavofíl -a m (ȋ) knjiž. slovanofil: navdušen slavofil ● knjiž., redko v Rusiji je postal slavofil slavjanofil ♪
- slavofílstvo -a s (ȋ) knjiž. slovanofilstvo: bil je znan po svojem slavofilstvu ● knjiž., redko pristaš slavofilstva slavjanofilstva ♪
- slavohlépen -pna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki hlepi po slavi: slavohlepen človek; je zelo slavohlepna ♪
- slavohlépje -a s (ẹ̑) hlepenje po slavi: to je v njem vzbujalo zavist in slavohlepje ♪
- slavohlépnež -a m (ẹ̑) ekspr. slavohlepen človek: bil je lažnivec in slavohlepnež ♪
- slavohlépnost -i ž (ẹ́) lastnost slavohlepnega človeka: to je naredil iz slavohlepnosti ♪
- slavolóčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na slavolok: slavoločni obok ◊ um. slavoločna stena stena s slavolokom, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje ♪
- slavolók -a m (ọ̑) 1. monumentalen spomenik v obliki loka na stebrih, okrašen z reliefi, napisi: zmagovalcu so postavili slavolok / Slavolok zmage 2. dva manjša mlaja, ki ju prečno povezuje navadno napis, postavljena v čast prihoda koga: nad cesto se dviga slavolok; v čast novomašniku, novoporočencema so postavili slavolok ◊ um. lok, ki v cerkvi ločuje prezbiterij od ladje ♪
- slavónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Slavonce ali Slavonijo: slavonski gozdovi / slavonska govorica ♪
- slavospèv in slavospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) pesem, ki koga slavi: napisati slavospev; slavospev junaku / slavospev svobodi ∙ ekspr. neprestano mu poje slavospeve zelo ga slavi ♪
- slavospéven -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. slavilen: dnevniki objavljajo o njem slavospevne članke ♪
- slavožêljen -jna -o prid. (é ē) željen slave: zelo je slavoželjen ♪
- slávski -a -o prid. (ā) zastar. slovanski: slavski rod ● zastar. v Prekmurju so bili prva leta po prvi svetovni vojni slavski in madžarski uradniki slovenski ♪
- slavúlja -e ž (ú) ekspr. samica slavca: slavulja žvrgoli ♪
- ávstroslavíst -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstroslavizma: bil je prepričan avstroslavist ♪
- ávstroslavízem -zma m (ȃ-ȋ) v stari Avstriji nazor, ki mu je bil ideal avstrijska država, v kateri bi bili Slovani enakopravni: ideolog avstroslavizma ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226