Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slad (530-554)


  1.      ríba  -e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to potrebujem kot riba vodo zelo; premetaval se je kot riba na suhem, v mreži; gladek, nem, zdrav kot riba / čistiti, otrebiti ribe; peči ribe; konzervirane, sveže, užitne ribe / jesti ribe; pog. iti v gostilno na ribe / akvarijske, morske, rečne, sladkovodne ribe; leteče ribe z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, ki se lahko premikajo, letajo nad vodno gladino / poljud. kit je največja morska riba morski sesalec 2. ekspr., navadno s prilastkom oseba, ki ima v kaki organizaciji, dejavnosti, zlasti negativni, pomen, vlogo, kot jo določa prilastek: pri kontroli so ujeli nekaj mednarodnih rib; velike ribe se obdavčenju izognejo 3. meso z zunanjega dela govejega plečeta brez kosti: razrezati ribo v zrezke / plečna riba // meso s svinjskega hrbta brez kosti: pripraviti ribo kot pečenko ● ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat in ribam gost je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat in ribam gost bi umrli, se ubili; ekspr. to je mrzlokrvna riba (spolno) hladna ženska; ekspr. kakšna računarska riba si hladen, brezčustven človek; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi ◊ astr. Ribi dvanajsto ozvezdje živalskega kroga; etn. riba faronika po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet; gastr. bela riba morska riba boljše vrste; plava riba morska riba navadno slabše vrste; rib. ribe prijemajo; tisk. riba znak, črka neustreznega tipa v stavku; zool. električne ribe ribe, ki v telesu ustvarjajo električno napetost; riba selivka riba, ki se ob drsti seli ♪
  2.      ríbištvo  -a s (ȋ) športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib: živeti od ribištva; ukvarjati se z ribištvom; lovstvo in ribištvo / morsko, sladkovodno ribištvo ♪
  3.      rogljíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od rogljič: žemlje in rogljički / oblikovati rogljičke; orehovi, sirovi rogljički / rogljički pri vilicah / redko znamki ne sme manjkati noben rogljiček zobec ∙ knjiž., redko v roki sta držala vsak svoj rogljiček sladoleda kornet ♦ obrt. koničasta prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke ♪
  4.      rôsa  -e stil. -é ž (ó) drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: rosa je, se blešči, se posuši; ekspr. sonce je popilo roso; hladna rosa; jutranja, večerna rosa; rosa na travi; biti moker od rose; mlad kakor rosa / pospraviti seno, preden pade rosa / hoditi po rosi po rosni travi; v času, ko je rosa / mn., pesn. na rosah zelenih gora lepoto to si [Soča] pila (S. Gregorčič) // drobne vodne kaplje, vlaga na čem sploh: rosa na steklu / star. na čelu se mu je nabirala rosa pot, znoj / ekspr. rosa v njenih očeh solze ● nar. močnata rosa glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; pepelasta plesen; nar. strupena rosa bolezen, pri kateri se oboleli deli rastline posušijo ali odmrejo; ožig; glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic; peronospora; kakor v rosi umit obraz mladosten, svež ◊ čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana ♪
  5.      rozólija  -e ž (ọ́) nekdaj liker zlasti iz cvetov pomaranč, vrtnic: sladka rozolija ♪
  6.      róžica  -e ž (ọ̑) 1. manjšalnica od roža: rožice cvetejo; saditi rožice; cvetela je kot rožica / gorske, gozdne rožice; zdravilne rožice / rožice dišijo; nabirati rožice; otrok je trgal rožice za mater; drobne, pisane rožice; tak si kot rožica 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: toliko rožic skupaj še ni videl / kot nagovor pridi, rožica moja ● ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; ekspr. rožice njenih lic so se osule lepota njenega obraza je minila, prešla; knjiž., redko kot poznavalec vin je pohvalil rožico vonj vina; cvetico; pog. povedati resnico skozi rožice v omiljeni obliki; ekspr. biti v rožicah (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. v mladosti mu ni bilo z rožicami postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; pesn. rožice s Parnasa pesmi; govori, kakor bi rožice sadil vzneseno, lepo; priliznjeno, sladko ◊ bot. listna rožica pritlični listi na zelo skrajšanih stebelnih členkih ♪
  7.      rúm  -a m (ȗ) alkoholna pijača, ki se pridobiva iz sladkornega trsa ali iz alkohola z dodatkom arome: piti rum; kozarček ruma / čaj z rumom ♦ gastr. jamajka rum; kubanski rum ♪
  8.      rumenják  -a m (á) 1. rumena snov v jajcu: ločiti rumenjak od beljaka; zmešati rumenjake s sladkorjem; jajce z dvojnim rumenjakom / jajčni rumenjak 2. star. zlat kovanec, zlatnik: polna mošnja rumenjakov / cel dan iz pravd koval bom rumenjake (F. Prešeren) ♪
  9.      rúska  -e ž (ȗ) nar. 1. mravlja rdeče barve, ki ima želo; rosica: pik ruske 2. večja sladkovodna riba z majhnimi zlato zelenkastimi luskami in zaokroženimi plavutmi; linj: debele ruske ♪
  10.      sábljarka  -e ž (ȃ) zool. 1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka 2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus ♪
  11.      sáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta ◊ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga ♪
  12.      sádež  -a m (ȃ) užitni del rastline, ki sestoji iz semena in osemenja: nabirati, obirati, trgati sadeže; kisli, okusni, sladki, zreli sadeži; rdeč, rumen sadež; ugrizniti v sočni sadež; podoben je sadežu oljke / gozdni, poljski, vrtni sadeži; južni sadeži južno sadje ◊ agr. vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo ♪
  13.      sadíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. dajati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: saditi drevesa; saditi koruzo, krompir; sejati in saditi / saditi v vrste ♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko 2. ekspr., v zvezi rožice saditi govoriti vzneseno, lepo ali priliznjeno, sladko: rožic ji ne sadi, vendar se razumeta; govori, kakor bi rožice sadil sajèn -êna -o: nagosto sajena koruza ♪
  14.      sadízem  -zma m (ȋ) psiht. doživljanje (spolnega) užitka osebe, kadar muči, ponižuje koga: biti nagnjen k sadizmu; sadizem in masohizem // knjiž., s prilastkom naslada ob tuji bolečini: moralni sadizem / umor iz sadizma ♪
  15.      sádje  -a s (á) 1. več sadov, sadovi: sadje se medi, zori; obirati, prebirati, skladiščiti sadje; črvivo, gnilo, kislo, nezrelo sadje; kuhano, surovo, sveže sadje; predelava sadja v mošt; gajbica za sadje; hladilnica, stiskalnica, sušilnica za sadje; sadje in zelenjava / konzervirati, sušiti, vkuhavati, vlagati sadje / kosmulja, ribez in drugo jagodičasto sadje; jesensko, poletno, zgodnje sadje; južno sadje ki uspeva v južnejših, toplejših krajih; koščičasto, pečkato sadje; moknato sadje izsušeno, krhko (zaradi prezrelosti); namizno sadje ki je boljše, izbrane vrste; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje; madeži od sadja ♦ agr. lupinasto sadje ki ima trd, suh ovoj; gastr. kandirano sadje prepojeno z gosto sladkorno raztopino 2. sadno drevje: po nižinah je sadje že odcvetelo; sadje je dobro obrodilo; po toči si sadje dolgo ni opomoglo ♪
  16.      saharificírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. hidrolizirati kompleksne ogljikove hidrate v enostavne sladkorje: saharificirati les ♪
  17.      saharín  -a m (ȋ) umetna sladka snov, slajša od sladkorja: sladiti s saharinom; škatlica saharina ♪
  18.      saharínast  -a -o prid. (ȋ) podoben saharinu: saharinast okus ∙ knjiž. saharinast nasmeh osladen ♪
  19.      saharínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na saharin: saharinski sladoled / saharinski okus ∙ knjiž. saharinski nasmeh osladen ♪
  20.      saharométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje množine sladkorja v raztopinah: saharometer kaže dvajset odstotkov sladkorja ♪
  21.      saharóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, ki je zlasti v sladkorni pesi in sladkornem trsu: raztopina saharoze ♪
  22.      salmoníd  -a m (ȋ) nav. mn., zool. roparske, navadno sladkovodne ribe s tolsto plavutjo, Salmonidae: losos, postrv in drugi salmonidi ♪
  23.      samoók  -a m (ọ̑) zool. majhen enook sladkovodni ali morski rak, Cyclops: povodne bolhe in samook / morski, sladkovodni samook ♪
  24.      saturácija  -e ž (á) knjiž. nasičenost, zasičenost: saturacija trga ♦ agr. čiščenje sladkornega soka z apnom ♪
  25.      saturacíjski  -a -o prid. (ȋ) agr., v zvezi saturacijsko blato snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom ♪

   405 430 455 480 505 530 555 580 605 630  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA