Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
slab (4425) 
- slàb slába -o tudi -ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima negativne lastnosti v odnosu do ljudi: slab sosed / biti v slabih odnosih 2. s širokim pomenskim obsegom ki zaželene lastnosti, kakovosti nima v zadostni meri: slab okus nezrelega sadeža; slab zrak; težko je vozil po slabih gorskih poteh; ti čevlji so iz slabega usnja; slabo vino /
slaba literatura / slab spomin / imel je slab dan bil je neuspešen, neučinkovit; nerazpoložen; piše v slabem jeziku nepravilnem, izrazno pomanjkljivem; pog. ima slabe živce je živčen; slaba hrana brez okusa; v majhni količini, premalo izdatna; ima zelo slabo srce bolno; slabo vreme deževno, mrzlo // ki dolžnosti ali delovnih zahtev ne izpolnjuje v zadostni meri: je slab čevljar; bil je slab oče / slab pesnik; te ptice so slabe letalke / slabi prevodniki toplote; slaba nosilnost tal / imeti slabe oči biti slaboviden // glede na določene zahteve neuspešen, neučinkovit: imeli so slab delovni načrt; njihov način obdelovanja zemlje je slab; slaba politika / slab začetek 3. ki glede na možni razpon ne dosega zadovoljive stopnje: ima slab čut za barve; slab položaj delovne organizacije; dosegli so slabe rezultate; napravil je slab vtis; slaba ocena; slaba vidljivost na cesti; dekle je bolj slabega zdravja // po količini, vrednosti majhen: ima slabe dohodke; slaba letina / slab obisk poletnih prireditev 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: slabi časi so nastopili; slab poklic si je izbral; imela je same slabe novice; vsaka stvar ima dobre in slabe
strani; to je slabo znamenje / živeti v slabih razmerah; imeti slabo življenje / pri tej odločitvi je imel slab občutek // ki ne prinaša gmotnih koristi: to je bila slaba kupčija; imeti slabo službo 5. navadno v povedni rabi ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ne ustreza, ne zadovoljuje: ima slab tek; naloga je slaba; učenka je v slovenščini bolj slaba 6. v povedni rabi ki ne vpliva ugodno, ne koristi: daljša prekinitev dela je slaba / pretirana strogost je slaba 7. z izrazom količine ki ne dosega točne mere: do glavnega mesta je slabih sto kilometrov; steklenica je bila za slabe tri prste odpita; v slabi uri bo delo končano 8. navadno v
povedni rabi ki je brez moči, onemogel zlasti zaradi bolezni: bolnik je še slab; bil je tako slab, da se je že pri vratih zgrudil; mati je že zelo slaba // redko slaboten, nebogljen: slab otrok mirno spi; slab sem kot kaplja na veji 9. ki glede na intenzivnost ne zadošča, ne ustreza: na tako slabem ognju ni mogoče kuhati; bolijo te oči, ker bereš pri slabi luči; svetloba je bila slaba, da ni ničesar razločil // ki dosega nizko stopnjo glede na učinek, posledico: kuhaj pet minut na slabem ognju; pihal je slab veter / spregovoril je s slabim glasom slabotnim 10. ekspr. izraža vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si mi slab
prijatelj; to je zanj slaba tolažba; s tem si mi naredil slabo uslugo 11. ekspr., z nikalnico ki ima določene pozitivne lastnosti v precejšnji meri: po svoji naravi ni slab človek; to ni slab predlog; petje ni bilo slabo ● poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih; prišel je na slab glas ljudje so dobili negativno mnenje o njem; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; ekspr. ima slabo glavo se težko uči; pog. je v slabi koži čuti se bolnega; je bolan; je slabo razpoložen; pog. ima slabo kri je slabokrven; ekspr. vsa stvar stoji na slabih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. imeti slabo vest neugoden občutek zaradi zavesti krivde; biti slabe volje nezadovoljen, žalosten; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; preg. po slabi družbi rada glava boli slabó 1. prislov od slab: slabo gospodari; slabo govori angleško; slabo misliti o ljudeh; pošteno ni bilo, slabo ste ravnali; to noč je slabo spal / slabo je oblečen pomanjkljivo; v stara, ponošena oblačila; slabo prodati po nizki ceni, brez pravega dobička; slabo vidi in sliši
nerazločno, nejasno; takrat so slabo živeli v pomanjkanju 2. izraža nezadostnost dejanja: stene so slabo izolirali; učenka je slabo odgovarjala; slabo se sliši; slabo se uči; polje je slabo obdelano; smeh s slabo prikrito užaljenostjo // izraža nezadostno stopnjo: ta njiva slabo rodi; slabo zasluži; gledališče je bilo lani slabo obiskano 3. v povedni rabi izraža a) neprimernost, škodljivost česa: če v tem času dežuje, je to slabo za letino; slabo je, da toliko kadiš; slabo je bilo, da se ni z nikomer posvetoval b) nezadovoljivost razmer, okoliščin: z očetom je slabo; slabo se ima c) s smiselnim osebkom v dajalniku
nezadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: v avtobusu ji je vedno slabo; slabo se jim godi; slabo mu gre; zaradi vročine mu je postalo slabo / pog. matematika mu gre slabo č) v nikalnih stavkih precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin: ni slabo, nič se ne pritožujem; ne bi bilo slabo, če bi mi kdo pomagal ● pijača mi slabo dene škoduje; pog. to blago slabo gre se slabo prodaja; ekspr. slabo kaže položaj je tak, da ni pričakovati ugodnih rešitev; ekspr. pri meni boš slabo naletel ne boš dosegel tega, kar hočeš, pričakuješ; ekspr. slabo se mu piše njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev; slabo se
počuti počuti se bolnega; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem slábi -a -o sam.: pomagal je dobrim in slabim; ekspr. slaba (mu) kaže (njegov) položaj je tak, da ni pričakovati (zanj) ugodnih rešitev; ekspr. utegne ti slaba peti lahko boš težko živel; boš v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. slaba mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; nič slabega ji ne morem očitati; storil je več dobrega kot slabega; delili so si dobro in slabo; bolezen se mu je obrnila na slabše; tisti brez dela so na slabem; bil je na slabšem kot kdorkoli od njih; prim. slabši ♪
- slabčè -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. slabič: fant je navaden slabče ♪
- slabčè -éta s (ȅ ẹ́) knjiž. slabič: bil je nebogljeno slabče ♪
- slabéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati slab, onemogel: živali so slabele od lakote; zaradi bolezni je vidno slabela 2. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sunki vetra slabijo; luč je trepetaje slabela // nav. 3. os. prenehavati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: pri dolgem ležanju mišice slabijo; spomin slabi 3. nar., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: po obilni večerji mu je slabelo slabèč -éča -e: jetniki so čakali smrti, slabeč od ure do ure ♪
- slabìč -íča m (ȉ í) 1. nav. ekspr. neodločen, omahljiv človek: on sploh ni mož, ampak navaden slabič; vsi so ga imeli za slabiča 2. knjiž. slaboten človek: slabiči težkega dela niso zmogli ◊ čeb. čebelja družina, ki ima malo čebel in zalege ♪
- slabíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. slaboten: ves slabičen je od bolezni ♪
- slabíčevski -a -o prid. (í) ekspr. tak kot pri slabiču: posmehovala se je njegovim slabičevskim čustvom ♪
- slabíčevstvo -a s (í) nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: obsoditi slabičevstvo ♪
- slabíčka -e ž (ȋ) ženska oblika od slabič: ni marala, da bi jo imeli za slabičko ♪
- slabíčnost -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: sramoval se je svoje slabičnosti; človeška slabost in slabičnost 2. knjiž. slabotnost: zaradi slabičnosti jim ni mogel pomagati ♪
- slabíkav -a -o prid. (í) redko slaboten: ranjenec jo je klical s slabikavim glasom ♪
- slabílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) fot. kemična snov za zmanjšanje počrnitve črno-belega negativa: pripraviti slabilec ♪
- slabílen -lna -o prid. (ȋ) ki slabi: slabilna moč strahu ♪
- slabína 1 -e ž (í) knjiž. slabost: slabina me je obšla; opomogel si je od slabine ♪
- slabína 2 -e ž (í) nav. mn., nar. lakotnica: konj ima udrte slabine ♪
- slabíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slabiče: strahopeten in slabiški človek / slabiški odnos do lastne volje ♪
- slabíštvo -a s (ȋ) nav. ekspr. lastnost, ravnanje slabičev: očital mu je slabištvo ♪
- slabítev -tve ž (ȋ) glagolnik od slabeti ali slabiti: gospodarska slabitev države; slabitev glasu ♪
- slabíti -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da kdo postaja slab, onemogel: bolezen slabi človeka / poškodovani listi slabijo rastlino 2. povzročati, da kaj izgublja popolnost svojih značilnosti: posnemanje slabi njegovo individualnost; ta značilnost knjige slabi zanimanje bralcev // nav. 3. os. povzročati, da kaj prenehava (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: hrup slabi sluh 3. nar., s smiselnim osebkom v tožilniku imeti neprijeten občutek kot pri slabosti, zlasti v želodcu: bilo je tako vroče, da jih je kar slabilo; slabilo jo je od lakote ♪
- slabljênje -a s (é) glagolnik od slabeti ali slabiti: krepitev in slabljenje glasu; slabljenje preživelih družbenih odnosov ♪
- slabo... prvi del zloženk nanašajoč se na slab: slabokrven, slabonameren, slabosrčen, slaboumnost ♪
- slabôča -e ž (ó) zastar. slabotnost: sramoval se je svoje slaboče ♪
- slaboglásen -sna -o prid. (ā) zastar. zloglasen, razvpit: popival je z najbolj slaboglasno druščino / zahajal je v slaboglasno krčmo ♪
- slabokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči ♪
- slabokŕvnost -i ž (ŕ) 1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti 2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
