Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

slab (101-125)


  1.      avspícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. 1. znamenje, ki kaže na potek dogodkov v prihodnosti: to so slabe avspicije zanj 2. redko pokroviteljstvo, varstvo: delo poteka pod predsednikovimi avspicijami ♪
  2.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant ♪
  3.      avstrijakántstvo  -a s (ā) slabš. avstrijakantska miselnost: očitali so mu avstrijakantstvo ♪
  4.      avtomát  -a m (ȃ) 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično ♦ voj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati ♪
  5.      avtomatízem  -zma m (ȋ) stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem ♪
  6.      aziát  -a m (ȃ) nav. slabš. kdor je po izvoru iz Azije: zagorel aziat / vidi se, da je brezčuten aziat ♪
  7.      aziátski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. azijski: necivilizirana aziatska dežela / poševne aziatske oči / aziatske navade surove, divje aziátsko prisl.: njegov obraz je bil aziatsko brezčuten ♪
  8.      aziátstvo  -a s (ȃ) nav. slabš. značilnost aziatskega: surovo aziatstvo; poteze, polne aziatstva ♪
  9.      bába  -e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica ◊ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke ♪
  10.      babéla  -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: zijalasta babela; molči, babela! ♪
  11.      babétina  -e ž (ẹ̑) slabš. ženska: prekleta babetina! ♪
  12.      bábiti se  -im se nedov. (á ȃ) slabš., redko družiti se z ženskami ♪
  13.      bábjak  stil. bábjek -a m (ȃ) slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so puške in zbežali, babjaki! ♪
  14.      bábji  -a -e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja vera praznoverje 2. nemožat, strahopeten: babje vedenje; ta človek je babjega srca ◊ meteor. babje poletje ali poljud. babje leto doba lepega vremena v začetku jeseni; babje pšeno zrnate snežne padavine; prisl.: čisto po babje je javkal ♪
  15.      bablè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. ženska, navadno starejša: bable je bilo čisto iz sebe ♪
  16.      bábnica  -e ž (ȃ) 1. slabš. ženska: narobe bo, ker so babnice vmes // (zakonska) žena: najraje tiči doma pri svoji babnici 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: to ti je babnica in pol; znajde pa se, babnica ♪
  17.      babóvje  -a s (ọ̑) slabš. ženske, ženstvo: polno babovja in otročadi se je nateplo tja ♪
  18.      babšè  tudi babščè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše // iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša ♪
  19.      babúra  -e ž (ȗ) slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura // ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo ♪
  20.      bahávs  -a m (ȃ) slabš. bahač: širokoustni bahavs ♪
  21.      balkanizácija  -e ž (á) nav. slabš. uvajanje balkanskih razmer: balkanizacija Evrope ♪
  22.      balkanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati balkanske razmere: balkanizirati deželo; Evropa se balkanizira ♪
  23.      balkánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Balkan: balkanska država / Balkanski polotok / slabš. balkanske razmere neurejene ♦ šport. balkanske igre športne prireditve balkanskih držav; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912-1913 ♪
  24.      balkánstvo  -a s (ȃ) nav. slabš. lastnosti, značilnosti Balkancev: očitali so jim balkanstvo ♪
  25.      banánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na banano: bananska hrana / publ., slabš. bananske državice državice v Latinski Ameriki ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA