Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sklop (45)



  1.      sklòp  sklópa in sklôpa m ( ọ́, ó) 1. navadno s prilastkom več, navadno povezanih, združenih stvari, naprav, ki sestavljajo funkcionalno celoto: sedežni sklop; sklop elementov; sklop gospodarskih poslopij; sklop strojev / z oslabljenim pomenom obsežni sklopi gozdov ♦ geogr. gorski sklop // več stvari, ki nastopajo skupaj in sestavljajo celoto: sklop predpisov; sklop problemov, vprašanj / miselni sklop / obravnavati teme v sklopih; programski sklop // publ., v zvezi v sklopu izraža, da je kaj sestavni del kake celote: v sklopu države oblikovana pokrajinska enota; revija izhaja v sklopu časopisnega podjetja / z oslabljenim pomenom ti objekti niso bili planirani v sklopu petletnega plana v petletnem planu 2. glagolnik od sklopiti: priprava za sklop; sklop in razklop // mesto, kjer se kaj sklopi: popraviti, pregledati sklop; sklopi in stikališča 3. lingv. beseda, nastala s sestavljanjem dveh ali več besed brez veznega samoglasnika: seveda, polčas in drugi sklopi / pridevniški, prislovni sklopi / soglasniški sklop skupina neposredno si sledečih soglasnikov v besedi, besedni zvezi
  2.      šklòp  šklópa m ( ọ́) nar. past za polhe: nastaviti, odpreti šklop
  3.      sklópec  in sklôpec -pca m (ọ̄; ó) lov. železna past, ki zgrabi žival s čeljustmi; skopec: nastaviti sklopec; lisica se je ujela v sklopec
  4.      sklopek  gl. sklobek
  5.      sklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklop ali sklopitev: sklopni deli / sklopna vez // obrt., navadno v zvezi z miza, postelja, sedež ki se da zložiti, tako da se dvigne, zavrti okoli vodoravnih tečajev: sklopni sedeži; sklopna postelja
  6.      sklopítev  -tve ž () glagolnik od sklopiti: sklopitev cevi, delov
  7.      sklopíti  in sklópiti -im dov. ( ọ̄) 1. s povezovalno napravo narediti, da je kaj skupaj, združeno: sklopiti cevi; sklopiti lokomotivo z vagonom ♦ elektr. sklopiti dva električna nihajna kroga 2. knjiž. zapreti: metulj je sklopil krila / sklopiti oči, usta / sklopiti mizo, posteljo, sedež zložiti, dati skupaj sklópljen -a -o: vagoni so sklopljeni; sklopljene veke ♦ obrt. sklopljeno okno dvojno okno, katerega krilna okvira se stikata
  8.      sklópka  -e ž (ọ̑) strojn. priprava, s katero se združita ali ločita gnana in gonilna gred: izklopiti, vklopiti sklopko; zamenjati sklopko; pritisniti na sklopko; pedal sklopke; sklopka in menjalnik / elektromagnetna, hidravlična sklopka; lamelna, ploščata sklopka; torna sklopka pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjemavt. kolutna sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi
  9.      sklópljenje  -a s (ọ̄) glagolnik od sklopiti: sklopljenje cevi / sklopljenje oči
  10.      sklopljív  -a -o prid. ( í) knjiž. zložljiv: sklopljiv meter; sklopljiv otroški voziček; sklopljiva miza
  11.      šklôpniti  -em dov.) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past, zapah šklopne
  12.      šklopòt  -ôta m ( ó) šklopotanje: zaslišati šklopot kopit
  13.      šklopotánje  -a s () glagolnik od šklopotati: šklopotanje pisalnega stroja / šklopotanje cokel po tlaku
  14.      šklopotáti  -ám tudi -óčem nedov., ọ́) ekspr. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota // šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah / šklopotati s škornji po veži 2. dajati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: kaplje dežja šklopotajo po oknih / krogle sovražnikove strojnice so šklopotale po strehi 3. šklepetati: zobje so mu šklopotali od mraza šklopotajóč -a -e: šklopotajoči stroji
  15.      šklopôtniti  -em dov.) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: zapah je glasno šklopotnil
  16.      zašklopotáti  -ám tudi -óčem dov., ọ́) ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: kosilnice so zašklopotale 2. dati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: dež je zašklopotal po strehi / puška je zašklopotala // povzročiti take glasove: zašklopotati s težkimi škornji
  17.      dežêla  -e ž, rod. mn. stil. deželá (é) 1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska / jesen prihaja v deželo // publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: gojiti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele 3. področje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi ● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnostekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
  18.      eléktromagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) nanašajoč se na elektromagnet ali pojave, ki jih obravnava elektromagnetika: elektromagnetna priprava / elektromagnetni ventil ♦ fiz. elektromagnetni valovi; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; elektromagnetno polje sestav električnega in magnetnega polja; elektromagnetno valovanje električno in magnetno polje, ki se periodično spreminjata, prepletata in razširjata v prostor; svetloba je elektromagnetno valovanje; strojn. elektromagnetna sklopka sklopka, pri kateri se vrtilni moment prenaša z elektromagnetom
  19.      gréden  -dna -o (ẹ̑) pridevnik od gred: gredna sklopka
  20.      izklápljati  -am nedov. (ā) prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izklapljati črpalke, elektromotorje; priprava se avtomatično izklaplja / daljinsko izklapljati / med zaviranjem voznik ne sme izklapljati sklopke
  21.      júkstapozícija  -e ž (-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave ◊ lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop
  22.      kolúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev ♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta; kolutno varjenje varjenje s kolutno elektrodo
  23.      kronovína  -e ž (í) v nekaterih državah, nekdaj v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna kronovina / avstrijske kronovine
  24.      lamélast  -a -o prid. (ẹ̑) sestavljen iz lamel: lamelaste žaluzije ♦ strojn. lamelasta sklopka lamelna sklopka
  25.      lamélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lamelo: lamelna debelina / lamelni parket ♦ strojn. lamelna sklopka torna sklopka z več kolobarjastimi ploščami; lamelna veriga veriga, pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA