Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (9.751-9.775)


  1.      privátnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od privatnik: mlin ima neka privatnica ♪
  2.      privátniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na privatnike, zasebniški: privatniška dejavnost / privatniška miselnost, zavest ♪
  3.      privátnolastnínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na privatno lastnino: privatnolastninski odnosi / privatnolastninska proizvodnja ♪
  4.      privátnolastníški  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na privatne lastnike ali privatno lastništvo: privatnolastniška miselnost / privatnolastniška proizvodnja ♪
  5.      privedênka  -e ž (é) ženska oblika od privedenec ♪
  6.      privések  -ska m (ẹ̑) 1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta: uhani s priveski 2. ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država noče postati le privesek kake velesile / vzgojnost je le privesek njegovega pisanja nepotreben, odvečen dodatek ◊ anat. možganski privesek hipofiza; filat. znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; med. privesek kar se drži česa ♪
  7.      privíd  -a m (ȋ) 1. vidna zaznava brez stvarne podlage: prividi ga mučijo; imeti privide; prividi vročičnega bolnika; privid cvetočega polja; prividi in prisluhi / privid je izginil / predramiti koga iz privida ♦ psiht. vidna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj 2. izmišljena, fantazijska podoba česa: ali je tako dekle resničnost ali privid; vse je žrtvoval le za privid; slikar je ustvaril kompozicijo iz sanjskih prividov; pren. privid prihodnosti, sreče ● knjiž. o življenju si ni delala nobenih prividov ni si ga predstavljala boljšega, lepšega, kot je; ekspr. jaz ne vidim nič, menda imaš privide izraža podkrepitev trditve ♪
  8.      privíjati  -am nedov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile // z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo 2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene 4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal privijajóč -a -e: jokala je, privijajoč otroka k sebi ♪
  9.      privilegíranka  -e ž (ȋ) ženska oblika od privilegiranec ♪
  10.      privíti  -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smer a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči 2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi 3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke 4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril ● oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov privíti se ekspr. vijugajoč se priti: po ulici se je privil sprevod / iz dimnika se je privil dim privít -a -o: privita žarnica; vijaki so dobro priviti ♪
  11.      privláčen  -čna -o prid., privláčnejši (á ā) 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala // ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo ◊ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman ♪
  12.      privláčiti  -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; ȋ á) 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost 2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo ● ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali ♪
  13.      privoščíti  in privóščiti -im dov. in nedov. (ȋ ọ́) 1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je trpel, sosedje so mu pa to privoščili; privoščil mu je nesrečo, ki ga je zadela // imeti, izraziti željo, da bi bil kdo deležen česa dobrega ali slabega, hudega: dober fant je, privoščim mu vse najboljše; ne privoščim vam, da bi morali tudi vi doživeti kaj tako hudega 2. ekspr. narediti, da kdo kaj dobi: privoščil ji je kos torte; privoščil si je cigaro, priboljšek; tolikšnega razkošja si ne morem privoščiti / rada si privošči kake boljše čevlje kupi / privoščiti otrokom počitnice na morju; ne privošči mu počitka ne pusti ga počivati; privošči mu dovolj spanja // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ne privošči mu odgovora; niti pogleda mu ne privošči niti pogleda ga ne; tu pa tam si privošči malo kegljanja malo keglja ● ekspr. tega veselja jim ne privoščim nočem, da bi se mi posmehovali; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku privoščíti si in privóščiti si ekspr. 1. upati si, drzniti si storiti kaj; dovoliti si: privoščil si je burko, da jim je telefoniral sredi noči; ne sme si privoščiti škandala ∙ ekspr. enkrat si lahko privoščimo velikodušnost smo lahko velikodušni 2. ponorčevati se, pošaliti se iz koga: spet si ga je privoščil; v časopisu so si jih neokusno privoščili / privoščil si jo je z žaljivkami in psovkami ♪
  14.      privréti  -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. silovito, peneč se priteči: iz kraterja je privrela lava; voda privre iz zemlje // ekspr. tekoč se pojaviti: studenec je privrel izpod skale / v oči so ji privrele solze ∙ ekspr. te besede so nenadoma privrele iz njega nenadoma jih je rekel; ekspr. iz src je privrela vesela pesem začeli so veselo peti; ekspr. iz prsi so ji privreli vzdihi začela je vzdihovati 2. ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so privreli na ulice; vsa posadka je privrela na kup / od vseh strani so privrele čebele privrèl in privrél -éla -o: iz razpoke privrela lava ♪
  15.      privŕženka  -e ž (ȓ) ženska oblika od privrženec: iz privrženke je postala njena sovražnica / privrženka ženske emancipacije ♪
  16.      prizadéven  -vna -o prid., prizadévnejši (ẹ́) ki si prizadeva: prizadeven učenec; delaven je in prizadeven; preveč je prizadeven // ki izraža, kaže prizadevnost: prizadevno delo, iskanje ∙ publ. prizadeven popis krajev natančen, skrben prizadévno prisl.: prizadevno se lotiti dela; prizadevno napisana razprava ♪
  17.      prízemski  -a -o [zǝm] prid. (ȋ) nanašajoč se na prizmo: prizemska oblika ♦ fiz. prizemski daljnogled daljnogled, v katerem se s prizmami obrne slika predmeta, da postane pokončna ♪
  18.      prizíbati  tudi prizibáti -ljem in -am, in prizíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje pripeljati: ladja jih je prizibala na otok prizíbati se tudi prizibáti se, in prizíbati se zibaje se priti: pijan se je prizibal iz gostilne; mimo okna se je prizibala ženska postava / po cesti se je prizibal težek voz je pripeljal ♪
  19.      prízmast  -a -o prid. (ȋ) prizmatičen: bombaž so stiskali v prizmaste bale ♪
  20.      prizòr  -ôra m (ȍ ó) 1. del stvarnosti, dogajanja, kot ga kdo v trenutku vidi: opisati zanimiv prizor; pred seboj je zagledal nenavaden prizor; grozljiv, mučen, smešen prizor; prisrčen prizor iz družinskega življenja // navadno s prilastkom del stvarnosti sploh: upodabljanje lovskih, živalskih prizorov; prizor pretepa; rad opisuje prizore iz narave, taborišča 2. najmanjša vsebinska enota odrskega dela, določena navadno s spremembo števila istočasno nastopajočih oseb: napisati, zaigrati prizor; ponoviti prizor umiranja; osrednji, zaključni prizor; prizor iz drugega dejanja opere; spremeniti vrstni red prizorov / filmski prizori; evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov ki prikazujejo spolno občevanje ♦ gled. množični prizor v katerem nastopa množica ljudi ♪
  21.      prizoríšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se dogaja gledališko, filmsko delo: osvetliti prizorišče; spremeniti prizorišče s kulisami; igralec pride, stopi na prizorišče; likovna oprema prizorišča / prizorišče drugega dejanja je grajska dvorana / filmsko, lutkovno prizorišče // publ., navadno s prilastkom kraj, prostor, kjer se kaj dogaja sploh: odpeljati se s prizorišča požara; priti na prizorišče spopada / Pomurje je bilo letos spet prizorišče srečanja številnih izseljencev v Pomurju so se spet srečali številni izseljenci; prizorišče romana je Kras roman se dogaja na Krasu ∙ publ. mladi pisatelji so stopili na prizorišče so se začeli pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. oditi, umakniti se s političnega prizorišča ne ukvarjati se več s politiko ♪
  22.      prižéma  -e ž (ẹ̑) teh. orodje v obliki loka z vijakom za začasno spenjanje: kovinska, lesena prižema ♪
  23.      prižémati  -am nedov. (ẹ̑) tesno stiskati: fant prižema dekle na prsi / prižemati koga k sebi / prižemati roke na prsi / prižemali so se k zidu ♪
  24.      prížnica  -e ž (ȋ) ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika: govoriti, oznaniti s prižnice; kamnita prižnica / župnik je stopil na prižnico ♦ alp. večji pomol v skalovju ♪
  25.      pŕleški  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na Prleke ali Prlekijo: prleški kmetje / prleško narečje ♦ gastr. prleška gibanica gibanica s skutnim nadevom ♪

   9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA