Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (9.476-9.500)


  1.      presojeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od presojevalec: bila je dobra presojevalka značajev ♪
  2.      prestáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: veliko hudega je že prestal; zaradi njih smo prestali ta strah, te težave / ekspr. pokrit je bil s klobukom, ki je prestal že mnogo vetra in dežja ♦ jur. (zaporno) kazen je moral v celoti prestati // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega: prestali smo eno nevarnost, pa smo se znašli v še hujši; ta strah sem že prestal, zdaj se ne bojim več / še zmeraj je slaboten, saj je komaj dobro prestal tifus prebolel / kazen bo prestal čez dva meseca prebil 2. ostati živ do konca trajanja česa: bolnik operacije ni prestal; prestati vojno; ekspr. mislil sem, da ne bom prestal tega tedna, toliko dela je bilo / te izgube ne bom prestal prenesel / trdnjava je prestala tudi drugi naskok po drugem naskoku ostala nezavzeta / ilegalna tiskarna je okupacijo prestala se je obdržala do konca okupacije // s prislovnim določilom po prenehanju česa neprijetnega, slabega ostati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestali potovanje po razburkanem morju; rože so dobro prestale zimo 3. priti do konca trajanja kake dejavnosti: ko prestanete poskusno dobo, se bomo odločili / uspešno prestati izpit, testiranje opraviti 4. (pre)nehati: veter je prestal nenadoma, kakor se je pojavil; zastar.: prestati govoriti; prestati z delom / za nekaj časa so prestali; prestati in nadaljevati ● zastar. vozili smo se dolgo, a gozdovi ob cesti niso prestali se niso končali; evfem. on je že prestal, nas pa še čaka umrl; novo orožje je dobro prestalo preizkušnjo ob preizkušnji pokazalo, da je dobro; nova vlada v parlamentu ni prestala preizkušnje glasovanje se zanjo ni končalo dobro; ekspr. nista mogla prestati drug brez drugega zdržati; brez teh malenkosti bi lahko prestal jih ne bi pogrešal; nihče ne ve, koliko sem prestala pretrpela prestán -a -o: oddahniti se po prestanih naporih; plačilo za prestane bolečine; prestane bolezni; najtežje je prestano; prim. prestali ♪
  3.      prestáviti  -im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati / prestaviti cesto v dolino; po dogovoru bodo mejo prestavili / prestaviti nogo / prestaviti dogajanje komedije v slovensko okolje; pren. prestaviti načelo v prakso; njegove besede so jo spet prestavile v resničnost ♦ čeb. dati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi družina, prepreči rojenje 2. uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, dela v drugem kraju: prestaviti učitelja; želel si je, da bi ga prestavili v mesto 3. navadno z glagolskim samostalnikom določiti drug, poznejši čas za uresničitev česa: prestaviti odkritje spomenika; prestaviti kaj na naslednji teden / prestaviti čas obiska; prestaviti datum sestanka 4. avt. s premaknitvijo prestavne ročice povzročiti spremembo hitrosti motornega vozila: prestavil je v drugo prestavo 5. star. prevesti (v drug jezik): prestaviti roman v francoščino ● otroka je prestavila na navadno mleko začela ga je hraniti z navadnim mlekom; prestaviti (lončeno) peč znova postaviti; reka je prestavila strugo spremenila, zamenjala prestávljen -a -o: prestavljen je v drug oddelek; dobro prestavljena pesem ♪
  4.      prêstol  -óla in -ôla m (é ọ́, ó) 1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu 2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol // vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola 3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil // ekspr. najvišji, najuglednejši položaj, mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane ● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu ♪
  5.      prestólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde parkirišče / prestolna gledališča prestolniška ♦ polit. prestolni govor v parlamentarnih monarhijah govor, s katerim vladar odpre zasedanje novoizvoljenega parlamenta in poda programski načrt vlade ♪
  6.      prestólnica  -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. glavno mesto: živeti v prestolnici; prestolnica cesarstva, države; videl je že skoraj vse evropske prestolnice / prestolnica pokrajine / med narodnoosvobodilnim bojem je bila slovenska prestolnica nekaj časa v kočevskih gozdovih je bilo politično, vojaško in upravno središče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja v kočevskih gozdovih 2. publ., s prilastkom mesto, kraj, v katerem je središče kake dejavnosti: odšel je v Hollywood, filmsko prestolnico sveta ♪
  7.      prestólniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolniški časopisi; prestolniške visoke šole; prestolniška gledališča / spor med pokrajinskim in prestolniškim pisateljskim društvom; sam.: to daje sorazmerno majhnemu mestu nekaj prestolniškega ♪
  8.      prestolonaslédnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prestolonaslednik: poroka nizozemske prestolonaslednice 2. redko žena prestolonaslednika: slavnosti se je udeležil tudi prestolonaslednik s prestolonaslednico ♪
  9.      prestòp  -ópa m (ȍ ọ́) glagolnik od prestopiti: težek prestop ovire / ilegalni prestop državne meje / dve uri smo čakali na prestop; prestop z vlaka na avtobus / prestop na drugo šolo / prestop na stran revolucionarjev / odgovornost za prestop prekršek, prestopek ◊ alp. prestop mesto, prostor v skalovju, ledu ali snegu, kjer se da priti čez oviro; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz ♪
  10.      prestópnica  -e ž (ọ̑) ženska, ki stori kaznivo dejanje: za take prestopnice so predpisane stroge kazni / mladoletna prestopnica ♪
  11.      prestrézati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira: prestrezati odtekajočo kri; prestrezati vodo v škaf 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: prestrezati svetlobni tok / prestrezati sovražnikove konvoje; stal je na cesti in prestrezal mimoidoče / ta plast prestreza žarke // delati, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: z roko je prestrezal leteče iveri / prestrezati udarce / prestrezati sovražnikove napade 3. (skrivaj, neopazno) prihajati do sporočil, ki so namenjena komu drugemu: prestrezati pisma; prestrezati telefonske pogovore 4. zaznavati z ustrezno pripravo: prestrezati zvočne signale // zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume ◊ voj. prestrezati sovražna letala s prestrezalnimi letali onemogočati njihovo delovanje, gibanje prestrezajóč -a -e: branil se je, spretno in mirno prestrezajoč udarce; žarke prestrezajoča plast ♪
  12.      prestvarítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prestvariti: pesniška, umetniška prestvaritev snovi ♪
  13.      presúmpcija  -e ž (ú) knjiž. domneva: potrditi presumpcijo; znanstvena presumpcija / raziskava izhaja iz več natančno določenih presumpcij predpostavk ♦ jur. pravna presumpcija ki je določena s pravno normo, pravna domneva ♪
  14.      presunljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki vzbuja močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: presunljiv prizor; presunljivo ihtenje b) ekspr. občudovanje: spoznal sem lepo, presunljivo severno deželo 2. ekspr. predirljiv: pevke so pele s presunljivim glasom; presunljiv krik; presunljivi zvoki sirene; zaslišal se je presunljiv žvižg / uprl je vanjo svoj presunljivi pogled ● iron. to je že kar presunljiva naivnost zelo velika presunljívo prisl.: presunljivo jokati; presunljivo piskati, zakričati; presunljivo pogledati; iron. ta motiv ni presunljivo nov ♪
  15.      préša  -e ž (ẹ́) 1. pog. stiskalnica: stiskati grozdje v preši; ogrodje preše / ročna preša; vinska preša; preša za sadje ♦ teh. mehanična preša 2. nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: hodil je po preši in se pogovarjal s prešarji 3. nav. mn., nar. zahodno tropine, zlasti v obliki kolobarja: kuhati žganje iz preš / prodajati olje in preše ♪
  16.      préšanec  -nca m (ẹ́) agr. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja: ločiti samotok od prešanca ◊ čeb. med, ki se nacedi iz zmečkanega satja ♪
  17.      préšar  -ja m (ẹ̑) nar. vzhodno kdor stiska grozdje: pomagati prešarjem; najeti prešarje ♪
  18.      préšati  -am nedov. (ẹ́) pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen // z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine préšan -a -o: prešani izdelki; pijača iz prešanega sadja; v bale prešano seno ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti; usnj. prešano usnje grobo, močno usnje zlasti za galanterijske izdelke, oblazinjeno pohištvo ♪
  19.      prešéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. zelo sproščen, veselo razpoložen: prešeren fant; biti, postati prešeren; prešerna družba / prešerna mladost; biti prešerne volje; pren., ekspr. prešerni sončni žarki // ki vsebuje, izraža veliko sproščenost, veselo razpoloženje: prešerno petje in vriskanje / prešeren smeh; prešerne oči 2. star. objesten, predrzen: prešeren otrok; biti prešeren in svojeglav / prešerno dejanje, govorjenje prešérno prisl.: prešerno se zasmejati, zavriskati; prešerno na uho pomaknjena kučma ♪
  20.      prešernoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prešernoslovce ali prešernoslovje: prešernoslovske analize / prešernoslovska dela ♪
  21.      prešérnost  -i ž (ẹ́) stanje prešernega človeka: vsi so se navzeli njegove prešernosti; mladostna prešernost / star. fantovska samopašnost in prešernost / star. odpustil mu je marsikatero prešernost objestno, predrzno dejanje / star. iz prešernosti so streljali v zrak ♪
  22.      Prešérnov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov ♪
  23.      prešérnovski  -a -o prid. (ẹ́) tak kot pri Prešernu: to je prešernovski slog; prešernovska tragika prešérnovsko prisl.: pesnik se včasih izraža (po) prešernovsko ♪
  24.      prešiválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) obrt. ženska, ki poklicno sešiva ukrojene dele usnjenega oblačila, obutve: zaposliti prešivalko / čevljarska prešivalka ♪
  25.      préšnica  -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico; v prešnici piti mošt ♪

   9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551 9.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA