Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (9.256-9.280)



  1.      predlagáteljica  -e ž () ženska, ki kaj predlaga: predlagateljica izleta / predlagateljica računa / med predlagateljicami resolucije je tudi Jugoslavija
  2.      predlánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na leto, ki je bilo pred lanskim letom: predlanska jesen je bila lepa / spomnil se je na prve mesece predlanskega leta
  3.      predlóga  -e ž (ọ̑) besedilo, glasbeno, slikarsko delo v odnosu do drugega dela, narejenega, posnetega po njem: film se zvesto drži literarne predloge; odkriti predlogo znane slike ♦ tisk. odsevna predloga slika, besedilo na neprosojnem materialu, ki se uporablja za reprodukcijo stavka; prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka // oseba ali stvar v odnosu do literarne osebe, slike, narejene, ustvarjene po njej: med množico je iskal predlogo za zunanji videz glavne junakinje / učenci rišejo po naravnih predlogah; po živi predlogi opisana oseba v romanu ● zastar. glasovati o predsednikovi predlogi o predsednikovem predlogu
  4.      predméstje  -a s (ẹ̑) del mesta zunaj, na obrobju prvotnega starega dela mesta: preseliti se iz predmestja v mesto; imeti hišo v predmestju; londonska predmestja
  5.      prèdnaročníški  -a -o prid. (-) nanašajoč se na prednaročnike: prednaročniški seznam / prednaročniška cena
  6.      prédnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prednik: neka njena davna prednica je bila Francozinja / prednice današnjih dvoživk / ni hotela nadaljevati dela svoje prednice 2. rel. predstojnica samostana: postavili so jo za prednico / samostanska prednica / sestra prednica
  7.      prédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prednike: predniški grobovi / predniška oblika človeka
  8.      prednjáča  -e ž (á) nekdaj puška, ki se polni spredaj: v rokah je držal dolgo prednjačo
  9.      prédno  vez. (ẹ̑) preden: tri ure je iskala knjigo, predno jo je našla / odpotoval je, še predno me je obiskal
  10.      prédnost  -i ž (ẹ́) 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov ◊ avt. vozila s prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji
  11.      prêdol  in predól -óla [tudi o] mọ́; ọ̑) zastar. stranska dolina: doli in predoli
  12.      predórnost  -i ž (ọ́) prodornost: predornost našega opazovanja ◊ agr. kalilna moč, izražena v odstotkih kali, ki zrastejo v določenem času skozi plast peska določene debeline
  13.      predôrski  in predórski -a -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na predor: predorska vrata / predorska izpustitev vode v hidroelektrarni
  14.      predpoldánica  tudi predpóldanica -e [d] ž (á; ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: prinesla je predpoldanico na njivo
  15.      predpóldnica  -e [d] ž (ọ̑) nar. (dopoldanska) malica: mati jim je prinesla predpoldnico na travnik
  16.      predpónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na predpono: predponska oblika / predponski glagoli
  17.      predpostávka  -e ž () 1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura 2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko ● publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke socializma osnovefiloz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji
  18.      prèdpravíca  -e ž (-í) knjiž. posebna pravica, ugodnost: imeti, uživati predpravice; ekspr. zaradi dolgoletnega prijateljstva si je ohranil predpravico, da ga je lahko obiskal ob vsakem času ◊ jur. pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin
  19.      prèdpretékel  -têkla -o [ǝ] prid. (-ẹ́ -é) nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezona ♦ lingv. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje
  20.      prèdpretêklik  -a m (-é) lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti: preteklik in predpreteklik
  21.      prèdračún  -a m (-) vnaprejšnji račun: narediti predračun za gradbena dela; med predračunom in obračunom je bila velika razlika; predračun dohodkov in izdatkov, stroškov ♦ ekon. pismeno sporočilo zneska za blago ali storitev potencialnemu kupcu
  22.      prèdračúnski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na predračun: predračunska vrednost gradbenih del / predračunski stroški
  23.      prèdrevolucíjski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred revolucijo: predrevolucijski nazor / predrevolucijski čas / predrevolucijska Francija, Rusija
  24.      prèdrímski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba
  25.      prèdrománski  -a -o prid. (-) 1. um. nanašajoč se na čas pred romaniko: predromanska bazilika 2. predrimski: ilirske in druge predromanske naselbine

   9.131 9.156 9.181 9.206 9.231 9.256 9.281 9.306 9.331 9.356  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA