Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (8.606-8.630)


  1.      podvések  -ska m (ẹ̑) anat., v zvezi možganski podvesek hipofiza ♪
  2.      podvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. dati pod obrnjeno posodo: podvezniti pod škaf / podvezniti kokoš ♪
  3.      podvezováti  -újem nedov. (á ȗ) z vezanjem spodaj a) pritrjevati: podvezovati nogavice s trakom b) med. stiskati: podvezovati popkovnico ♪
  4.      podvôden  -dna -o prid. (ó) ki pod vodo, vodno gladino a) je, obstaja: podvodni svet; vrtinci in podvodne čeri; podvodno rastlinje / podvodni del ladje / podvodni kabel; vojaški podvodni objekti b) se dogaja: podvodno plavanje; različne podvodne raziskave / podvodni lov; oprema za podvodni šport; podvodna masaža masaža pod vodo z močnim curkom vode / podvodna jedrska eksplozija // prirejen za delovanje, delo pod vodo, vodno gladino: podvodne naprave / podvodna torpedna cev; podvodna kamera kamera za snemanje pod vodo; podvodna maska; podvodna mina mina, prirejena za eksplozijo pod vodo / podvodni lovci; podvodni ribič ♪
  5.      podvréči  -vŕžem dov., podvŕzi podvŕzite in podvrzíte; podvŕgel podvŕgla (ẹ́ ȓ) 1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti: prav kmalu ga je dokončno podvrgel; podvreči se vodstvu / tega človeka je težko podvreči / podvrgel se je njegovi volji // navadno z dajalnikom narediti, da je kdo gospodarsko, politično odvisen: vse sosednje pokrajine je podvrgel svoji deželi; podvrgel si je velik del ozemlja / podvreči si nezavedno ljudstvo 2. navadno z dajalnikom narediti, da je kaj v odnosu do česa drugega manj pomembno; podrediti: umetnik je znal podvreči sredstva obliki / podvreči odločitev svojim načelom 3. publ., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik: podvreči delo kritiki, oceni; le neradi so se podvrgli kritiki / podvrgel se je operaciji, preiskavi operirali, preiskali so ga 4. star. pripisati, prisoditi kaj neresničnega; podtakniti: podvrgli so mu krivdo, da bi ga spravili v nesrečo podvŕžen -a -o 1. deležnik od podvreči: carini, davku podvrženo blago; kritiki podvržena dela; popolnoma ji je podvržen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: zelo je podvržen branju, lenarjenju / biti podvržen slabostim b) možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: podvržen je pljučnici / kapi podvrženi ljudje // publ. izraža možnost spremembe lastnosti, stanja: razvoj je podvržen spremembam / te vrste tkanina ni podvržena modi ♪
  6.      pòdvŕsta  -e ž (ȍ-ŕ) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste: rastlinska, živalska podvrsta 2. knjiž. vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste vrste: ista pripovedna tehnika se pojavlja pri različnih pisateljih v več podvrstah / razdeliti izdelke na več vrst in podvrst ♪
  7.      pòdzavést  -i ž (ȍ-ẹ̑) duševna aktivnost, ki se je človek ne zaveda: iskati vzrok za kako dejanje v podzavesti; vpliv podzavesti na človekovo ravnanje / odriniti kak doživljaj v podzavest ♪
  8.      podzémeljski  tudi podzêmeljski -a -o [mǝl] prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na podzemlje 2: ustanoviti podzemeljsko organizacijo / podzemeljska dejavnost ♪
  9.      podzêmeljski  tudi podzémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica / podzemeljski jedrski poskusi ♦ geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.: pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico ♪
  10.      podzémski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podzemlje: a) podzemski deli rastlin / podzemske jame, reke / podzemska koleraba rumena koleraba / podzemski hodnik, prostor, rov / podzemska železnica podzemna železnica b) podzemsko gibanje / podzemske organizacije podzémsko prisl.: padavine odtekajo podzemsko ♪
  11.      podzíd  -a m (ȋ) 1. zid, narejen zaradi preprečevanja krušenja kamenja, drsenja zemlje: skale so porabili pri zidanju podzidov 2. redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: palača je okrašena z mnogimi stebri in podzidi ♪
  12.      podzídje  -a s (ȋ) 1. temeljni zid: spominska plošča je vzidana v podzidje; hiša je lesena, ima pa kamnito podzidje 2. redko podzid: vinograd s podzidji / podzidje in okvir pri vratih sta navadno barvana podzidek ♪
  13.      pòdzvéza  -e ž (ȍ-ẹ̑) organizacijska enota v okviru zveze: zveza in podzveza organizacij; dejavnost podzveze / nogometna podzveza občinska, medobčinska nogometna zveza ♪
  14.      podžgáti  -žgèm dov., podžgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: vse je pripravljeno v peči, samo podžgati je treba; podžgati s trskami / podžgati grmado, slamo / podžgati ogenj narediti 2. ekspr. spodbuditi, navdušiti: govornikove besede so jih podžgale; uspeh ga je podžgal k še intenzivnejšemu delu / podžgati koga proti komu nahujskati, naščuvati 3. ekspr. povzročiti, vzbuditi: njegove besede so podžgale odpor do stvari; želja po maščevanju mu je podžgala pogum; to ga je podžgalo, da je rekel več, kot bi bil smel // v zvezi s še povečati stopnjo, intenzivnost česa: dogodek je še podžgal jezo nanj; dekletovo vedenje je še podžgalo njegovo ljubezen; tisto malo, kar je izvedela, je še podžgalo njeno radovednost ● ekspr. vino je družbo močno podžgalo razvnelo, razgibalo; vulg. temu človeku bi bilo treba pod ritjo podžgati, da bi kaj ukrenil v svojem ravnanju je zelo ravnodušen, neprizadet podžgán -a -o: podžgani od njegove vneme, so še sami začeli hiteti ♪
  15.      podžigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) požigalec: podžigalca so končno le odkrili // ekspr. kdor spodbuja, navdušuje: ognjeviti podžigalci upora / podžigalci nemirov, prepira hujskači ♪
  16.      podžígati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: podžigati s trskami / podžigati slamo / podžigati ogenj delati; pren., ekspr. podžigati ogenj sovraštva 2. ekspr. spodbujati, navduševati: partizanske pesmi so podžigale brigade v boju; bratovo navdušenje je podžigalo tudi njega; podžigati koga k delu; z besedami podžigati; obotavljal se je in se obenem podžigal ∙ ekspr. upor mu podžiga kri ga razvnema 3. ekspr. povzročati, vzbujati: njegove besede so podžigale odpor, sovraštvo; skrb za vsakdanji kruh ga je podžigala, da je delal podnevi in ponoči // v zvezi s še povečevati stopnjo, intenzivnost česa: ta dogodek je jezo nanj še podžigal; spori še podžigajo napetost med njimi; sestrini namigi so njeno radovednost še podžigali podžigajóč -a -e: podžigajoči klici, kriki; podžigajoč ritem; podžigajoče besede ♪
  17.      poenostávljenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost poenostavljenega: neposrednost in pomenska poenostavljenost besedila; preprostost in poenostavljenost ♪
  18.      poentêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od poentêr: poenterka in strojepiska ♪
  19.      poétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. 1. pesniški: tvoj jezik je poetičen; uporabljati poetična sredstva / poetični zanos / to so njegovi prvi poetični poskusi / poetični psevdonim ♦ lit. poetični realizem realistična književnost z vzvišeno idejo, temelječo na čustvovanju ter brez ostre družbene kritike; poetična drama drama, navadno v verzih, z izrazitimi lirskimi prvinami; poetična licenca pesnikova pravica, da se zaradi metričnih zahtev oddalji od kakega jezikovnega pravila; taka oddaljitev, pesniška svoboščina 2. zelo čustven: globoka poetična duša / preveč poetičen je // ki vzbuja nežna, prijetna čustva: poetična pesem / poetična narava, pokrajina poétično prisl.: poetično občutena recitacija pesmi; sam.: dojemanje poetičnega ♪
  20.      poetolóški  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. pesniški: poetološka iskanja ♪
  21.      poezíja  -e ž (ȋ) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza // pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine ● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik ♪
  22.      pogáča  -e ž (á) 1. boljši, navadno maslen kruh: jesti pogačo; odrezati kos pogače // etn. tak kruh, okrašen s svečami, rožami, zlasti ob poroki, rojstvu: krstna pogača; ženitovanjska pogača ∙ preg. zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača ♦ gastr. jed iz kvašenega, umešanega ali krhkega testa z različnimi nadevi, pečena v plasteh 2. agr. stisnjena krma iz ostankov rastlinskih snovi, navadno v obliki kolobarja: dajati živini pogače / oljna pogača ♪
  23.      pogáčica  -e ž (á) 1. manjšalnica od pogača: spekla je pogačice; odlomiti kos pogačice / skutina pogačica / pticam so vso zimo dajali lojene pogačice iz loja in mešanice zrnja 2. bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in dlanasto deljenimi listi, Trollius europaeus: tod rastejo pogačice / kozja pogačica grm z belimi cveti v socvetju in rdečimi jagodami; brogovita 3. ploščata kost v kolenu: ob padcu si je poškodoval pogačico; pogačica in stegnenica ♪
  24.      pogájati 1 -am nedov. (ā) publ. 1. biti pogoj za kaj: misel pogaja besede; ti dve dejstvi se med seboj pogajata 2. biti vzrok česa, vplivati na kaj: avtor opozarja na razmere, ki so pogajale tako pesniško izpoved / ta igralska zasedba pogaja kvalitetno izvedbo omogoča, zagotavlja / nadaljnji razvoj so pogajale nove smeri v znanosti in tehniki ♪
  25.      poganjáč  -a m (á) 1. nar. kdor pomaga čredniku: imeti, iskati poganjača; klici poganjačev 2. redko kdor goni, vodi živino; gonič: poganjači s čredami / poganjači mul ♪

   8.481 8.506 8.531 8.556 8.581 8.606 8.631 8.656 8.681 8.706  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA