Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (8.481-8.505)


  1.      pobirálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki kaj pobira: prinesti malico oraču in pobiralkam / pobiralka starih cunj ♪
  2.      poblèsk  tudi poblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček ♪
  3.      poblísk  -a m (ȋ) 1. glagolnik od pobliskati se ali poblisniti: a) pobliski luči, svetilnika / med pobliskom, ki je napovedoval nevihto, je zagledal njen bledi obraz b) njena otroškost se kaže v sproščenem smehu, v pobliskih oči / poblisk jeze, veselja je zažarel v njegovih očeh / ekspr. ujel je poblisk njene postave odsev 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: imeti genialne pobliske; v sklepu je viden poblisk zdravega razuma / na obzorju so se kazali pobliski revolucije ♪
  4.      pobliskováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. večkrat, v presledkih močno zasvetiti: žaromet pobliskuje; brezoseb. na obzorju se pobliskuje se bliska 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: dragulji, rosne kapljice pobliskujejo / njegove oči jezno, navdušeno pobliskujejo ● ekspr. pobliskuje se mu tisoč misli se mu pojavlja za krajši čas pobliskujóč -a -e: v soncu pobliskujoča gladina morja ♪
  5.      poblížje  in poblíže prisl. (í) knjiž. 1. bolj od blizu: pozneje sem si to skalovje ogledal pobližje; tega motorja še nisem videl pobližje 2. natančneje, podrobneje: oglejmo si vsebino romana pobližje; delavce moramo pobližje seznaniti s pravicami in dolžnostmi / morala bi se pobližje spoznati ♪
  6.      pobóčje  -a s (ọ̑) nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki; gozdnata, skalnata pobočja; osojno, prisojno pobočje; položno, strmo pobočje; hiša na pobočju; vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba ♪
  7.      pobóčnica  -e ž (ọ̑) 1. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje bok večje vojaške enote na pohodu: napadla jih je sovražnikova pobočnica; možje iz pobočnice brigade 2. zool. cevasto čutilo na boku rib, ki omogoča orientacijo v prostoru: občutljivost pobočnice ♪
  8.      pobóljšek  -ška m (ọ̑) 1. star. priboljšek: s poboljški ga je pridobivala zase / za poboljšek mu je poslala kos potice 2. zastar. izboljšanje, izboljšava: doseči poboljšek in napredek; dihanje je kazalo na poboljšek ♪
  9.      pobórnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pobornik: bila je vneta pobornica te politike / pobornica za ženske pravice ♪
  10.      pobóžen  -žna -o prid., pobóžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska // ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli 2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove 3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom ● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive pobóžno prisl.: pobožno moliti ♦ muz. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne ♪
  11.      pobóžnica  -e ž (ọ̑) knjiž., redko pobožna ženska ♪
  12.      pobožnjákarica  -e ž (ȃ) nav. slabš. pobožnjakarska ženska: sčasoma se je spremenila v pobožnjakarico ♪
  13.      pobožnjákarski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjakarska ženska / pobožnjakarsko svetohlinstvo ♪
  14.      pobožnjákinja  -e ž (á) ženska oblika od pobožnjak: stara pobožnjakinja ♪
  15.      pobožnjáški  -a -o prid. (á) nav. slabš. pretirano pobožen: pobožnjaška ženska; pobožna je, a nikakor ne pobožnjaška pobožnjáško prisl.: pobožnjaško se vesti ♪
  16.      pobóžnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost pobožnega človeka: nikoli ni kazal kake posebne pobožnosti; iskrena, velika pobožnost; pobožnost romarjev / čustvena pobožnost 2. rel. versko opravilo, ki ni določeno za vso Cerkev: opravljati pobožnosti / rožnovenska pobožnost ● vznes. s pobožnostjo jemati pesmi v roke z velikim spoštovanjem ♪
  17.      pobráti  -bêrem dov., stil. poberó; pobrál (á é) 1. s prijemom, prijemi narediti, da kaj ni, ne leži več na tleh: sklonil se je in pobral kruh / pobrati kamenje na njivi; zjutraj so krompir izkopali, popoldne pa pobrali; pobrati sadje v sadovnjaku / pobrati ranjene in mrtve na bojišču / pobrati listke na kupček spraviti // postopno narediti a) zlasti s prijemi, da kaj preneha biti na določenem mestu: pobrati opeko s strehe; pobrati perilo (z vrvi); pobrati posodo z mize; pobrati repo iz jame; pobrati zavese sneti / s čopičem pobrati odvečno barvo odstraniti; pobrati koščice iz marelic izločiti; ekspr. hudournik je pobral prst odnesel; pobrati smetano z žlico posneti; s srpom pobrati travo med kamenjem požeti; pobrati zelenjavo z gred pospraviti b) da kje česa ni več na razpolago: drva je že nekdo pobral; blago so kupci hitro pobrali pokupili; vstati morate zgodaj, drugače bodo gobe že pobrali potrgali 2. s prijemom, prijemi narediti, da pride kaj k osebku zlasti s tal: pobral je kamen in ga zalučal; pobrala je letak in ga skrila / otrok v tej starosti že pobere igračo vzame v roko; redko pobral je palico in klobuk in šel vzel je; naučiti psa pobrati predmet vzeti ga v gobec; žarg., avt. avto je pobral žebelj zapičil se mu je v gumo // narediti, da pride kaj, navadno od kod, k osebku v posest, zlasti kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah pobral dosti dragocenosti; vlomil je v avto in pobral vse osebne predmete / njihove dohodke je pobral oče // z dajalnikom zlasti postopno narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: otroci so mu pobrali igrače; sovražniku so pobrali dosti topov / tistim, ki so prepisovali, je pobral zvezke vzel / pobrali so jim živino in pridelke / ekspr.: bolezen mu je pobrala lica zaradi bolezni je shujšal; neuspeh mu je pobral vso voljo do dela; agrarna reforma mu je pobrala dosti zemlje zaradi nje je izgubil 3. narediti, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: pobrati glasovnice; pobrati jajčka; vsako jutro pobere mleko in ga odpelje v mlekarno; pobrati smeti dvakrat tedensko; učitelj ga je določil, da pobere zvezke // narediti, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobrati članarino, vstopnino 4. narediti, da kaj pride od kod v kaj, kam, zlasti s prijemi: pobrala je fižol v pehar in mizo pobrisala; pobrati jabolka v košaro / vsega sena ne moremo pobrati naenkrat naložiti / ekspr.: ladja je pobrala brodolomce na svoj krov sprejela; avtobus je pobral vse potnike vsi so šli lahko v avtobus 5. ekspr. vzeti, dobiti kje, od kod: v kateri knjigi si pobral te čudne ideje / to besedo je pobral pri svojih vrstnikih naučil se jo je od njih; ne vemo, kje je pobral to žensko od kod jo je pripeljal, kje se je seznanil z njo; v gostilni so ljudje premlevali, kar so pobrali tu in tam izvedeli, slišali 6. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: zahrbtna bolezen, jetika ga je pobrala / otroška doba pobere več fantov kot deklic v otroški dobi umre; jesen pobere večino os, čmrljev in metuljev v jeseni jih večina pogine; brezoseb. nahitro jo je pobralo // uničiti: ajdo je pobrala slana; toča je pobrala tretjino pridelka / sonce je pobralo sneg stopilo / kot kletvica strela, vrag naj pobere vse skupaj 7. pog. porabiti, zasesti: postelje poberejo preveč prostora / tovarne poberejo dosti toka / prevoz pobere veliko denarja veliko stane 8. žarg. dobiti, doseči: ženska ekipa je pobrala vse medalje; s svojim konjem je pobrala številne nagrade / z oslabljenim pomenom: njegov film je pobral največ priznanj; pobrati zmago zmagati 9. pog., ekspr., v zvezi z jo oditi, zbežati: okupatorji so začeli sumiti, moral jo je pobrati iz mesta; ob pretepu je najbolje, če jo pobereš; pobral jo je kot strela na cesto / pobrati jo na Triglav 10. pog. s silo odpeljati, prijeti: pobrali so jih, ker so jih ob nesrečnem dogodku dobili na cesti / pobrali so ga kar iz hleva 11. ekspr. vzeti za moža, za ženo: sinovi so pobrali mestne gospodične; le zakaj bi morala pobrati prav njega ● žarg., avt. avto pobere vsako jamo se nobeni ne ogne; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič pobral bo umrl; publ. gora je spet pobrala dvoje žrtev spet sta se dva ponesrečila v gorah; pog., ekspr. noč ga je pobrala ponoči je skrivaj odšel; ekspr. vse bo pobral vrag, če ne bodo bolj pazili vse bo propadlo; pog. umakni se, drugače boš še katero pobral boš tepen; ekspr. pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; ekspr. poberi šila in kopita in pojdi vzemi vse svoje stvari in odidi; ekspr. besede, ki jih je pobral iz tvojih ust slišal pri tebi; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; pog. pobrali so ga k vojakom vzeli; pog. hitro je pobral melodijo si jo zapomnil; žarg. avto je lepo pobral ovinek izpeljal; pobrati stopnice priti po njih; pog. bolezen ga je zelo pobrala zelo je shujšal ◊ med. pobrati šive po operaciji; obrt. pobrati petljo narediti, da je spet popletena pobráti se 1. vstati, vzdigniti se: pobral se je in očistil prah s sebe; skušal se je pobrati s tal; padel je s konja, vendar se je takoj pobral 2. slabš. oditi, umakniti se: čakal je, kdaj se bodo pobrali iz kuhinje / pobrati se od doma; naj se pobere tja, odkoder je prišel / kot ukaz: poberite se (mi izpred oči); pri priči se mi poberi 3. pog. opomoči si: po vsem tem se ne bo nikoli več pobral / zabredel je in se ni več pobral pobrán -a -o: pobrani davki; krompir je pobran, ajda požeta; pobrano kamenje ♪
  18.      pobrátimski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pobratime: pobratimska odkritosrčnost / pobratimsko razmerje ♪
  19.      pobrátiti se  -im se dov. (á ȃ) skleniti bratsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: ob drugem srečanju sta se pesnika pobratila ∙ mesti sta se pobratili na podlagi sklepa skupščine sta začeli gospodarsko, politično, kulturno sodelovati // zlasti v srbskem okolju slovesno obljubiti bratovsko ljubezen osebi, s katero kdo ni v krvnem sorodstvu: pobratila sta se in dane obljube nista prelomila pobrátiti knjiž. povzročiti medsebojna naklonjena, prijateljska čustva: ta ideja jih je pobratila pobráten -a -o: pobrateni narodi ♪
  20.      pobrkljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. krajši čas brkljati: čeprav je star, rad še kaj pobrklja okrog hiše 2. pog. pobrskati, pošariti: pobrkljal je med papirji; pobrkljati po predalu ♪
  21.      pobúdnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od pobudnik: naša država je pobudnica za sklicanje konference ♪
  22.      pocéni  prid. neskl. (ẹ́) ki je po nizki ceni: poceni knjiga, obleka; hrana ni poceni; poceni pohištvo, stanovanje / ekspr. naliva se s poceni žganjem z žganjem slabše kakovosti // ekspr. malovreden, slab: poceni film; poceni literatura; njegova šala je bila zelo poceni; pren. poceni slava ● ekspr. nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari kupujemo dobre, čeprav dražje stvari; ekspr. poceni zmaga zmaga, pridobljena brez velikega truda, žrtvovanja; ekspr. poceni ženska vlačuga, prostitutka; pog. ta gostilna je poceni v njej se za hrano, oskrbo malo plača; prim. cena, cenejši ♪
  23.      pocésten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je na cesti: pocestno blato / redko star pocestni napev poulični; ekspr. pocestni otroci potepuški; brezdomni / ekspr. pocestna ženska vlačuga, prostitutka 2. ekspr. nespodoben, prostaški: pocestne besede, kvante; zmerjati s pocestnimi imeni; sam.: nekaj pocestnega je na njej ♪
  24.      pocéstnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. potepuh, klatež: vrnil se je, pocestnik, v domači kraj 2. ženskar, vlačugar: imeli so ga za največjega pocestnika v mestu ♪
  25.      pocúkranost  -i ž (ȗ) pog., ekspr. čustvenost, a vsebinska praznost: pocukranost filmske zgodbe ♪

   8.356 8.381 8.406 8.431 8.456 8.481 8.506 8.531 8.556 8.581  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA