Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ska (8.301-8.325)
- pitagoréjstvo -a s (ẹ̑) filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Pitagorove filozofije ♪
- pítanka -e ž (ȋ) ženska oblika od pitanec: pitanci in pitanke ♪
- pítati -am nedov. (ȋ) 1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče // ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari ● ekspr. pitati koga z beračem, izdajalcem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s
samimi izbranimi jedmi ◊ agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti pítan -a -o: pitani kopuni, prašiči; prim. pitan ♪
- pítija -e ž (í) knjiž., ekspr. ženska, ki prerokuje, vedežuje: no, kaj ti je povedala tista pitija ♪
- pitón -a m (ọ̑) zelo velika indijska nestrupena kača: pitoni in udavi ♦ zool. pitoni zelo velike afriške in azijske nestrupene kače, Pythoninae ♪
- pívka 1 -e ž (ȋ) ženska oblika od pivec: pivka čaja, kave / po prvem požirku se je videlo, da ni pivka ♪
- pívkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom piv: pivke pivkajo; srna žalostno pivka / ekspr. svinčenke so pivkale okoli nas ◊ lov. s piskanjem na posebno piščalko vabiti srnjaka ♪
- pívnica -e ž (ȋ) 1. gostinski lokal, kjer se streže s pijačami, zlasti s pivom: v pritličju so uredili veliko pivnico; povabil jo je v pivnico na vrček piva / vinska pivnica 2. prostor, navadno pokrit, kjer se kaj pije: pivnico v zdravilišču obnavljajo; pivnica mineralne vode ♪
- pivníca -e ž (í) nar. vzhodno vinska klet: globoko v zemljo izkopana pivnica ♪
- pivovárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pivovarje ali pivovarstvo: pivovarska dejavnost / znano pivovarsko središče / pivovarski tehnik / pivovarski ječmen ♪
- pivovárstvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem piva: uporaba hmelja v pivovarstvu; vinarstvo in pivovarstvo ♪
- pívovski -a -o prid. (í) nanašajoč se na pivo: prazna pivovska steklenica ♦ biol. pivovska kvasovka pivska kvasovka ♪
- pívski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivce: vesela pivska družba / dragocen pivski rog, vrč; pivska soba je polna pivcev / pivske pesmi ∙ šalj. pivski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah ♪
- pívski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pivo: na brke se mu je prilepila pivska pena / pivska steklenica pivovska; pivska točilnica / pivski kvas ♦ biol. pivska kvasovka kvasovka, ki povzroča spremembo slada v pivo ♪
- pláča -e ž (á) 1. do 1965 vsota, ki jo na določena razdobja dobi zaposleni za svoje delo: dobiti, dvigniti, pog. vleči plačo; povišati plače; nizka plača / mesečna plača; osnovna plača; ima stalno plačo; plača po učinku / pisar. nastop službe takoj, plača po dogovoru 2. pog. osebni dohodek: prejeti plačo; izplačali so jim 80-odstotne plače; razlike v plačah / plača bo petnajstega v mesecu izplačilo osebnega dohodka; iti po plačo 3. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno umsko, ki ga opravi nameščenec ali uslužbenec za delodajalca: delodajalci so zadrževali plače v svojo korist; delavci so zahtevali višje plače; uslužbenska plača / trinajsta plača vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta 4. star. plačilo: kaj hočeš za plačo; oddajati stanovanje za primerno plačo; mastna, poštena plača ● ekspr. plača
mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; ekspr. z eno plačo težko živijo z dohodki samo enega člana družine ◊ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške ♪
- pláčanka -e ž (á) ženska oblika od plačanec: sklepali so, da je plačanka ♪
- plačeválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od plačevalec: plačevalka davkov ♪
- plačníca -e ž (í) ženska oblika od plačnik: dobra, redna plačnica ♪
- plačník -a m (í) kdor kaj plača ali mora plačati: predplačila zagotavljajo plačnikom prednost pri nakupu; dober plačnik; biti reden plačnik časopisa; delo po naročilu plačnika / kot opozorilo nisem plačnik dolgov svojega sina // kdor denarno omogoča kako delo, dejavnost: iskali so plačnika za tak študij; za zahtevnejša popravila ni bilo plačnika ♪
- plafón -a m (ọ̑) 1. knjiž. strop: pod plafonom je visel kristalni lestenec; obokan, poslikan plafon; plafon s freskami 2. publ., navadno s prilastkom najvišja stopnja, meja česa: določiti plafon cenam kmetijskih pridelkov; preseči plafon osebnih dohodkov; nizek, visok plafon / športnik je z vztrajno vajo dosegel svoj plafon vrh ♪
- pláh -a -o prid. (ȃ á) 1. ki kaže zadržanost, neodločnost: plah človek, otrok; plaha, nezahtevna ženska; biti plah v družbi; pren., ekspr. plaha misel // ki vsebuje, izraža zadržanost, neodločnost: plah nasmeh, pogled; ekspr. plahi koraki; plaho vedenje 2. knjiž. ki se boji; boječ: plaha srna; ne upa si sama skozi gozd, tako je plaha 3. knjiž. slaboten, šibek: plahi plameni na ognjišču / plaha rdečica na obrazu pláho prisl.: plaho gledati; plaho šepetati, upati / v povedni rabi bilo mu je čudno plaho pri srcu ♪
- pláhost -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost ♪
- pláhta -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi ♪
- plájhati -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. sunkovito se premikati v nepolni posodi: vino plajha v čutari; brezoseb. v želodcu mi plajha; redko voda se plajha 2. nar. pljuskati: morje plajha / mleko plajha čez rob ∙ nar. plajhati vodo iz čolna plati ♪
- plakatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na plakaterje ali plakat: reklamni in plakaterski servis; plakaterska akcija / plakaterski poklic / slabš. plakaterski način slikanja ♪
8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326 8.351 8.376 8.401