Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (8.256-8.280)



  1.      pijávka  -e ž () 1. vodni zajedavec, ki se prisesa na ljudi in živali in se hrani z njihovo krvjo: loviti pijavke; v močvirju je bilo vse polno pijavk 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski človek: lastnik tovarne je bil prava pijavka; kapitalistične pijavke ◊ zool. pijavke kolobarniki s priseskom na sprednjem in zadnjem koncu, Hirudinea; konjska pijavka; medicinska pijavka
  2.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditvekozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
  3.      pikánten  -tna -o prid., pikántnejši () 1. zelo začinjen: pikantna jed, omaka / jed pikantnega okusa / pikantna začimba; pren., ekspr. pikanten članek 2. ekspr. dražljiv, privlačen: pikanten dogodek, škandal; pikantna novica, šala / knjiž. ženska v pikantnem negližeju pikántno prisl.: pikantno povedati kaj; pikantno začinjena omaka; sam.: doživel bi rad kaj pikantnega
  4.      píknik 1 -a m () družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik
  5.      pikolóvski  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost
  6.      pikrínski  -a -o prid. () kem., v zvezi pikrinska kislina organska kislina, ki se uporablja za izdelavo razstreliv, zdravil
  7.      píksna  -e ž () nižje pog. konzervna škatla: na tleh so ležale prazne piksne
  8.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili
  9.      pilóten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pilot2: pilotna višina 2. knjiž. poskusen: pilotna proizvodnja, serija ◊ soc. pilotna raziskava raziskava, s katero se preizkuša raziskovalni postopek za obsežnejšo raziskavo; teh. pilotni čevelj
  10.      pilótka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pilot1: hotela je postati pilotka
  11.      pilótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pilot1: pilotska služba, šola / pilotska kabina; pilotska uniforma / pilotska ladja manjša ladja za prevoz (ladijskega) pilota, pilotov
  12.      pincéta  -e ž (ẹ̑) manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi ♦ med. kirurška pinceta
  13.      píncgavski  -a -o prid. () vet., v zvezah: pincgavski konj noriški konj; pincgavska pasma pasma rjavega goveda z belimi lisami
  14.      pínt  -a m () angleška ali ameriška prostorninska mera, približno 0,5 l: pint piva // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: pridelali so sto pintov olja / piti iz glinastega pinta
  15.      pínta  -e ž () angleška ali ameriška prostorninska mera, približno 0,5 l: pinta kisa, piva // nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 l: naročiti pinto vina
  16.      pin-up girl  [pínáp gêrl] ž neskl., mn. tudi pin-up girls (--é) zlasti v zahodnih deželah spolno privlačna ženska zlasti kot fotomodel za ilustrirane, zabavne revije: v filmu igra tudi znana italijanska pin-up girl / na steno si je nalepil pin-up girl
  17.      pionírka  -e ž (í) ženska oblika od pionir: pionirke so okrasile dvorano / tekmovanje pionirk v orodni telovadbi / pionirka gibanja za ženske pravice
  18.      pionírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pionirje: a) pionirski krožek; pionirska organizacija / pionirska knjižnica / pionirski pozdrav; pionirska ruta rdeča ruta kot znak članstva v Zvezi pionirjev; pionirska soba soba, prostor za dejavnost pionirjev / pionirski odred osnovna organizacijska enota Zveze pionirjev b) pionirska alpinistična odprava / pionirska doba filma; opraviti pionirsko delo v znanosti / pionirska enota je gradila cesto ◊ agr. pionirska rastlina rastlina, ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst
  19.      pípa  -e ž (í) 1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo 2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda ● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva seobrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja
  20.      pirája  -e ž () zool. južnoameriška in afriška sladkovodna roparska riba z zelo ostrimi zobmi, Serrasalmus: navadna, siva piraja
  21.      pirátski  -a -o prid. () nanašajoč se na pirate ali piratstvo: piratske ladje / vsi so obsojali njegovo piratsko dejanje / piratski napadi v zraku / piratski radijski oddajnik; piratska radijska postaja
  22.      pirotéhniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pirotehniko: pirotehniški oddelek / pirotehniška sredstva pirotehnična
  23.      pírotski  -a -o prid. () tekst., v zvezi pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci: najbolj ji je ugajala temno rdeča pirotska preproga
  24.      pisálnica  -e ž () 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah
  25.      pisaríca  -e ž (í) zastar. strojepiska: pisarica je hitela tipkati

   8.131 8.156 8.181 8.206 8.231 8.256 8.281 8.306 8.331 8.356  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA