Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (8.151-8.175)



  1.      pepélčica  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je pepelčica, ki ni poznala sreče
  2.      pepélka  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka // kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke ◊ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija
  3.      peptíd  -a m () biol., kem. organska spojina iz aminokislin: inzulin in drugi peptidi
  4.      perésarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peresarje: peresarska domišljavost / ni bil kos peresarskim umetnijam
  5.      perestrójka  -e ž (ọ̑) publ., v Sovjetski zvezi gospodarska, politična preureditev: podpirati perestrojko
  6.      pergamènt  -ênta m ( é) nestrojena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje: pisati na pergament; njegova koža je bila suha kot pergament / v pergament vezana knjiga // ekspr. stara listina, zapis: težko berljiv pergament; orumeneli pergamenti
  7.      pergamênten  -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na pergament: risba na robu pergamentne pole / pergamentna listina / knjiga v pergamentni vezavi / brati različne pergamentne zapise 2. ekspr. podoben pergamentu: ženska s pergamentno poltjo; pergamentne roke / koža pergamentne barve ◊ papir. pergamentni papir s kemikalijami prepojen prosojni papir, ki skoraj ne prepušča maščobe, vlage
  8.      períca  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s pranjem: zaposliti dve kuharici in perico // ekspr. ženska, ki pere: perice na reki
  9.      periferíja  -e ž () kraj, predel, oddaljen od središča: voziti se s periferije v center mesta; stanuje na periferiji (mesta) / skrbeti za razvoj periferije // knjiž., navadno s prilastkom obrobni, zunanji del; obrobje: poškodba na periferiji mrežnice / industrijski centri in surovinska periferija zaledje; pren. pesnik je ostal na periferiji literarnega dogajanja
  10.      períka  -e ž () knjiž. lasulja: sodniki s perikami / gledališka perika
  11.      perílen  -lna -o prid. () 1. knjiž. ki je za perilo: perilna omara; perilna vrv / perilna deska perilnik 2. zastar. pralen: perilno blago
  12.      perióden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na periodo: periodne raziskave / spremembe so postale že periodne / periodno ponavljanje deževja periodičnokem. periodni sistem elementov razporeditev kemičnih elementov po naraščajočih atomskih številih v obliki tabele
  13.      periódika  -e ž (ọ́) zal. časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih: naročati periodiko; domača in tuja periodika / gledališka periodika
  14.      periodizácija  -e ž (á) knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost: predlagati novo periodizacijo; periodizacija sodobne slovenske književnosti; spremembe v periodizaciji zgodovine / literarnozgodovinska periodizacija
  15.      periskópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na periskop: periskopsko opazovanje ♦ navt. periskopska globina globina, pri kateri je mogoče opazovati morsko gladino s periskopom iz potopljene podmornice
  16.      perjád  -i ž () večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad ♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi // redko perutnina: gojiti, klati perjad; doma ima veliko perjadi
  17.      perjánica  -e ž () 1. okrasna peresa na pokrivalu: na klobuku je imela košato perjanico; čelada s perjanico // šop večjega, navadno živobarvnega perja na glavi nekaterih ptic: papiga s čudovito perjanico 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno šopu perja: v nebo se je dvigala perjanica umazanega dima; perjanica ognja 3. športna igra z loparji in kroglico s perjem: igrati perjanico // pripomoček za to igro v obliki kroglice s perjem: iskati perjanico
  18.      perkál  -a m () tekst. gosta, tanka, navadno drobno potiskana bombažna tkanina: kupiti tri metre perkala; bluza, ruta, srajca iz perkala
  19.      pêrl  -a m (é) tisk. tiskarska črka, po velikosti med diamantom in nonparejem: opomba, natisnjena v perlu
  20.      pêrlonski  -a -o prid. () nanašajoč se na perlon: perlonsko vlakno / perlonska tkanina
  21.      permutácija  -e ž (á) knjiž. menjava, zamenjava: kombinacije in permutacije / estetska permutacija ♦ mat. vsaka možna linearna razvrstitev poljubnih elementov
  22.      peró  -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. kožna tvorba iz roževinastega tulca s pahljačastimi izrastki, ki v velikem številu pokriva telo ptic: izpuliti pero; belo, črno pero; pero iz petelinjega repa; šop pisanih peres; lahek kot pero / ptica izgublja peresa perje / tulec peresa / gosje, nojevo, petelinje pero / pisati z gosjim peresom z njegovim prirezanim tulcem 2. majhna kovinska priprava s priostrenim koncem za pisanje, risanje: čečkal je po papirju, da je pero škrtalo; vtakniti pero v peresnik; izrabljeno pero / konica peresa // taka priprava s peresnikom: pomakati pero v črnilo; še vedno piše s peresom // v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: kupiti nalivno pero; ima že zelo izrabljeno nalivno pero / zlato nalivno pero 3. publ., s prilastkom pisatelj, književnik: to je eno najboljših peres našega časa; natančno razlago pojava prepustimo kvalificiranemu peresu; velika peresa preteklosti 4. vzmet: pero v uri se je sprožilo; napeti pero / avtomobilček na pero 5. star. (rastlinski) list: peresa šumijo v vetru; uvelo, zeleno pero / figovo pero ● ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati; vznes. smrt mu je iztrgala, izvila pero iz rok pesnil, pisateljeval je do smrti; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem; ekspr. pogostokrat namaka pero v črnilo piše; ekspr. sklical je vse, ki sukajo pero ki so pisatelji, književniki; ekspr. kritično, polemično sukati pero kritično, polemično pisati; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal; knjiž. živeti od peresa preživljati se s pesnjenjem, pisateljevanjem; ekspr. nešteto je vprašanj, ki silijo pod pero o katerih bi bilo treba pisati; ekspr. pisateljevo pero opisuje realne človeške probleme pisatelj; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet; ekspr. mojster peresa dober pisatelj, književnikles. pero stanjšani rob deske, prirejen za stik z utorom; navt. pero širši del vesla; teh. grafos pero nalivno pero s tušem za določeno debelino črte; polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom; zool. krmilna peresa peresa v repu ptice, s katerimi se pri letu obrača, dviga ali spušča; letalna peresa; morsko pero na peščenem dnu toplih morij živeči pahljačasto razrasli koralnjak, ki se ponoči zelenkasto svetlika, Pennatula phosphorea
  23.      perónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na peron: neprestano je pogledoval na veliko peronsko uro ♦ žel. peronska karta karta, ki daje imetniku pravico do vstopa na peron
  24.      peroprásk  in peropràsk -áska m (; á) slabš. pisarniški delavec, pisar: postal je nekakšen peroprask
  25.      pêrski  -a -o prid. () nanašajoč se na pere: doseči persko dostojanstvo / perska zbornica

   8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA