Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ska (7.531-7.555)


  1.      ográja  -e ž (ā) naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda: namestiti, postaviti ograjo okrog vrta; preplezati, preskočiti ograjo; sedeti na ograji; dvoriščna, vrtna ograja; kamnita, lesena, žična ograja; ograja iz bodeče žice / ograja okrog posajenega drevesca / ekspr. oblaki zadevajo ob ograjo gorovij; pren., ekspr. podrli so ograje, ki so jih ločile // naprava, ki se namesti ob robu česa zlasti za varstvo pred padcem: narediti stopnicam ograjo; skloniti se čez ograjo; betonska, jeklena, kovana ograja; ograja krova; držaj ograje / ograja pri otroški posteljici / balkonska ograja; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg ∙ redko puščati živino čez noč v ograji ogradi ♦ grad. odbojna ograja ograja ob cesti, ki označuje njen rob in ima varovalni namen ♪
  2.      ograjeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, postavljati ograjo okrog česa: ograjevati dvorišče; vrtove navadno ograjujejo / zaliv ograjujejo visoki hribi obdajajo, obkrožajo; pročelje stare palače na eni strani ograjuje trg ograjeváti se navadno v zvezi z od 1. knjiž. delati se nedostopnega za kaj: ograjevati se od iskanj buržoazne filozofije; ograjevati se proti svojim sosedom 2. publ. kazati, izražati odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: ograjevati se od sklepov sestanka, stališč revije / pisatelj se ograjuje od svojih junakov ♪
  3.      ógrc  -a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet. podkožna tvorba pri govedu, ki jo povzroča ličinka govejega zolja; zool. ličinka govejega zolja, ki se zajeda v govedo ♪
  4.      ogrdíti  -ím dov., ogŕdil (ȋ í) 1. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: ogrdil ga je pred tovariši / ogrditi komu ime 2. star. umazati, onesnažiti: sobo so precej ogrdili; ogrditi si obleko 3. star. skaziti, iznakaziti: brazgotina na obrazu jo je ogrdila / to spoznanje ji je ogrdilo njegovo podobo ♪
  5.      ogrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebati slamo izpred mlatilnice; ogrebati sneg s strehe / ogrebati kraste 2. osipati, osipavati: ogrebati koruzo, krompir ◊ čeb. spravljati (čebelji) roj v panj ♪
  6.      ogreblína  -e ž (í) redko praska, odrgnina, navadno močnejša: ogrebline in modrice / ogrebline na lakiranem pohištvu ♪
  7.      ogrebotína  -e ž (í) knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša: podplutbe in krvave ogrebotine / na licu je imel ogrebotino ♪
  8.      ogrêbsti  ogrêbem dov., ogrébel ogrêbla (é) 1. opraskati, navadno močno: veja ga je ogrebla po obrazu; ogrebsti si kožo / mačka jo je ogrebla 2. odstraniti, navadno s praskanjem, drgnjenjem: ogrebsti sneg s strehe / ogrebsti pepel, žerjavico 3. osuti: ogrebsti krompir ◊ čeb. spraviti (čebelji) roj v panj ogrebèn -êna -o tudi ogrêben -a -o: do krvi ogrebene roke ♪
  9.      ogrinjálka  -e [u̯k] ž (ȃ) oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: z iglo si je spela ogrinjalko; težka zimska ogrinjalka ♪
  10.      ógrski  -a -o prid. (ọ̄) 1. zgod. nanašajoč se na Ogrsko: ogrski del avstroogrske monarhije / ogrski zlatnik 2. star. madžarski: ogrski jezik / ogrska dežela ◊ agr. ogrska marelica marelica z debelimi, na eni strani rdečkastimi sadeži z izrazito brazdo med polovicama; gastr. ogrska salama zelo posušena salama z nadevom iz drobneje sesekljanega svinjskega mesa in slanine; zgod. hrvatsko-ogrska nagodba; sam.: pog. prosim pet dek ogrske pet dekagramov ogrske salame ♪
  11.      ohíšje  -a s (ȋ) 1. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave: rezljano ohišje stenske ure; ohišje za radijski aparat / starinska ohišja trgovin // del stroja, navadno zunanji, ki povezuje, drži notranje dele; okrov: ohišje motorja 2. zastar. zemlja, prostor okrog hiše: kupil je nekaj arov ohišja ♪
  12.      óhmski  tudi ómski -a -o [om-] prid. (ọ̑) elektr., navadno v zvezi ohmska upornost upornost, zaradi katere električna priprava, naprava oddaja toploto: merjenje ohmske upornosti ♪
  13.      ohól  -a -o [tudi ou̯] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. zelo ošaben, zelo prevzeten: do njega je bil zelo ohol / ohola ženska / nenadoma je postal ohol ohólo prisl.: oholo zavrniti koga ♪
  14.      ohraníti  in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara; je zdrava ♪
  15.      óhridski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Ohrid: ohridsko turistično področje ♦ obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin; zool. ohridska postrv ♪
  16.      ohripéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati hripav: od dolgotrajnega kričanja je ohripela / glas mu je ohripel ohripèl in ohripél -éla -o: ohripela ženska ♪
  17.      ohromélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje ohromelega: zaradi ohromelosti ne more premikati rok; ohromelost udov; pren. duhovna ohromelost ● knjiž. otroška ohromelost otroška paraliza, poliomielitis ♦ med. popolna ohromelost ♪
  18.      ohromítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ohromiti ali ohrometi: raziskati vzroke ohromitve / ohromitev vseh dejavnosti ♪
  19.      ojáčenje  -a s (ȃ) knjiž. 1. utrditev, okrepitev, povečanje: gibanje je povzročilo ojačenje mišice ♦ elektr. ojačenje napetosti 2. dodatna vojaška enota, dana v pomoč; okrepitev: poslali so ojačenje ♪
  20.      ójevski  -a -o prid. (ọ̄) lingv. nanašajoč se na glas o: ojevski samoglasniki / ojevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končevala na -o ♪
  21.      ojezikáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. dati neresnične, zlonamerne izjave, s katerimi se jemlje komu ugled: ta ženska vsakega ojezika ♪
  22.      ójnica  -e ž (ọ̄) 1. nav. mn. vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival: naravnati vola v ojnice // ekspr., navadno s prilastlkom kar kaj omejuje: ojnice oblasti; ostal je v ojnicah vaškega življenja / zakonske ojnice ∙ ekspr. skakati čez ojnice biti nezvest v zakonu; ne ubogati, delati, kar je nedovoljeno 2. strojn. drog, ki veže bat ali križnik z ročico ali kolenom na gredi: okvara na ojnici ♪
  23.      óka  -e ž (ọ̑) turška, arabska utežna mera, 1,28 kg: kupil je devet ok koruze ♪
  24.      okalíti 2 -ím dov., okálil (ȋ í) skaliti: okaliti studenec; voda v ribniku se je okalila ♪
  25.      okápnik  -a m (ȃ) grad. navzdol obrnjeni del okenske police, nadstreška, ki preprečuje zamakanje: popraviti okapnik ♪

   7.406 7.431 7.456 7.481 7.506 7.531 7.556 7.581 7.606 7.631  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA